Dan D za Silva Drevenška je bil 6. december. Takrat mu je bila na ptujskem sodišču, sodišču prve stopnje, izrečena dosmrtna zaporna kazen. Ptujčani in Ptujčanke so si oddahnili, ob razglasitvi sodbe so se izpred sodišča zaslišali veseli vzkliki.
A mnogi se ne zavedajo, da sodne gonje še ni konec. Ta dosežek tožilstva je le premagana prva ovira.
Na presenečenje mnogih pa je sodnik Marjan Strelec na sodišču ob razglasitvi izpostavil, da sodišče ne more zagotoviti, da bo Drevenšek dejansko do smrti v zaporu.
Prva ovira je pritožba, ki je s strani odvetnika Drevenška, Andreja Kaca, že napovedana in bo izpodbijala kazen. Drugo dejstvo pa je 88. člen kazenskega zakonika, ki veli, da je lahko obsojenec, ki je obsojen na dosmrtni zapor, pogojno izpuščen, ko je prestal petindvajset let zapora.
O tem, kaj pomeni dosmrtna kazen in kakšni so nadaljnji postopki, smo se pogovarjali s Tejo Kukovec Belšak, višjo državno tožilko, edino v Sloveniji, ki ji je uspelo doseči dosmrtno kazen.
Kaj sploh je dosmrtna kazen in kaj pomeni, da sodba še ni pravnomočna?
Dosmrtna kazen je najstrožja zakonsko predvideva kazenska sankcija, ki je v slovenski zakonodaji uzakonjena od leta 2008.
Teja Kukovec Belšak je za Ptujinfo pojasnila, da sodba sodišča prve stopnje, torej ptujskega sodišča, še ni pravnomočna. To pomeni, da imajo stranke pravico do pritožbe. Zadeva nato pot nadaljuje na sodišče druge stopnje.
Sodba pa postane pravnomočna, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali zoper njo ni pritožbe.
Drevenšek krivde za vsa dejanja nikoli ni priznal
Obtožnica zoper Drevenška je bila sestavljena iz treh umorov, torej umora bivše zunajzakonske partnerice in njenih dveh staršev. Vsebovala pa je tudi zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje.
Pri tem Teja Kukovec Belšak poudarja, da obdolženec, torej Drevenšek, pred sodiščem prve stopnje krivde za vsa kazniva dejanja, kot mu očita obtožba, nikoli ni priznal.
Obramba je že napovedala pritožbo na sodbo sodišča prve stopnje, o zadevi pa bo dalje odločalo pritožbeno sodišče.
»V kolikor bi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bi ta postala pravnomočna,« za Ptujinfo pojasni višja državna tožilka Kukovec Belšak.
Lahko zadeva roma celo do vrhovnega sodišča?
Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo v zvezi z izrečeno sodbo odločalo le v primeru, da bo zoper pravnomočno odločbo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
To pomeni, da lahko primer roma na vrhovno sodišče v primeru, da na drugi stopnji potrdijo dosmrtno kazen, pa temu s strani obrambe še sledi zahteva za varstvo zakonitosti. To je še edino pravno sredstvo, ki se ga lahko posluži zoper pravnomočno odločbo.
Vrednotenje teže kaznivega dejanja je vodilo do zahteve za dosmrtno kazen
Kukovec Belšak za Ptujinfo doda še, da državno tožilstvo vsako zadeva obravnava posamezno, od primera do primera.
Težo dejanja Drevenška so tako ovrednotili kot tako, ki ji pritiče dosmrtni zapor.
»Predlog sodišču o izbiri in odmeri predpisane kazenske sankcije je treba podati ob ustreznem vrednotenju teže kaznivega dejanja in storilčeve krivde ter ob upoštevanju ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin,« je svojo odločitev pojasnila Kukovec Belšak.
Starejše novice
