16. julija je Upravna enota Ptuj izdala gradbeno dovoljenje za 'žitnico'. V okviru projekta Celovita obnova objekta Grajska kašča v kompleksu kulturnega spomenika državnega pomena Ptuj – Grad (EŠD 583) bo nekdanje gospodarsko poslopje, ki zajema približno 4000 kvadratnih metrov površin, preurejeno v arheološki muzej, za potrebe lapidarija in razstavnega depoja.
Projekt je vreden 5,6 milijona evrov. V celoti jih je zagotovilo Ministrstvo za kulturo iz Načrt za okrevanje in odpornost - evropska sredstva.
Kljub prostorski stiski se trudijo predstavljati arheološko dediščino
Aleksandra Lorenčiča, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, smo povprašali o arheološki zbirki, ki bo v 'žitnici' dobila svoj prostor, o pomenu projekta za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, mesto Ptuj in državo, o vrednosti projekta in hrambi Orfejevega spomenika.
Lorenčič je za Ptujinfo povedal, da je Pokrajinski muzej Ptuj Ormož vse od deložacije arheološkega oddelka in zbirke iz Dominikanskega samostana v okviru možnosti prezentiral bogato arheološko dediščino na različnih lokacijah.
Te lokacije so Muzejski trg 2, Ptujski grad, Salon umetnosti, Galerija Magistrat, Hotel Mitra in Območna enota Ormož.
»Ob že siceršnji prostorski stiski si ves čas prizadevamo predstaviti javnosti vsaj delček arheološke dediščine. Določen del je na ogled tudi 'in situ' (prvi in tretji mitrej, Orfejev spomenik, Rimska opekarska peč …). Trenutno je v prostorih konjušnice na Ptujskem gradu na ogled občasna razstava Prezrti predmeti iz muzejske gipsoteke.«
Cilj razstave v prostorih konjušnice na Ptujskem gradu je iz muzejskih zbirk predstaviti predmete iz mavca in ljudem na izobraževalen način približati različne zvrsti kiparskih del, s katerimi muzej predstavlja javnosti ptujsko kulturno dediščino doma in na tujem.
Jeseni bodo na tej lokaciji odprli občasno razstavo z naslovom Tradicija upodobitve noše na kamnitih spomenikih rimske Petovione.
V rimskem lapidariju najdemo namreč posvetilne plošče, nagrobnike, pepelnice in sarkofage, na katerih so upodobljene osebe v takratnih nošah, ki imajo tradicijo skozi zgodovinska obdobja do današnjega dne.
Gre za arheološko zbirko državnega pomena
Arheološka zbirka, ki bo dobila svoje mesto v Grajski kašči, je zbirka državnega pomena.
Obsega raznovrstno gradivo od prazgodovine dalje in sicer keramično gradivo, kovinsko gradivo, novce, zakladne najdbe, koščeno gradivo, stekleno gradivo, kamnito gradivo, stekleno gradivo, jantar ter ostale poldrage in drage kamne ter organske ostanke.
Antični lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je eden največjih in najpomembnejših srednje evropskih lapidarijev. Prav tako Ptuj predstavlja najpomembnejše in največje najdišče predvsem antične arheologije v Sloveniji in širše, pove Lorenčič.
Pomembna zgodovinska prelomnica
Cilj projekta je obnoviti mogočen objekt grajske žitnice ter trajno poskrbeti za hranjenje, varovanje in predstavitev arheološke dediščine v skladu s strokovnimi standardi.
Cilj Ministrstva za kulturo in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož kot upravitelja je prav tako postopoma celovito prenoviti kulturni spomenik državnega pomena Ptujski grad in okrepiti kulturne, izobraževalne, turistične in druge potenciale kulturne dediščine s privlačno predstavitvijo arheologije.
»Realizacija projekta, obnova in revitalizacija s prezentacijo arheološke dediščine, bo pomenila izjemno pomembno zgodovinsko prelomnico in dodano vrednost v bogati zgodovini muzeja in mesta Ptuj,« pove Lorenčič.
Bodo prestavili Orfejev spomenik?
V javnosti se je pojavila tudi informacija, da bi naj v 'žitnico' prestavili celo Orfejev spomenik.
V povezavi s tem je Lorenčič za Ptujinfo povedal: »V vezi z Orfejevim spomenikom bi bilo karkoli z gotovostjo reči, preuranjeno. O tem, kakšna bo njegova usoda, sami postopki in podobno, bo odločala posebna strokovna komisija. Sicer lahko povem, da je v grajski žitnici v projektni dokumentaciji predviden tudi prostor za Orfejev spomenik, ki ga doslej nismo imeli kam umestiti. Tudi praksa v Sloveniji in širše je taka, da se originali zaradi degradacije umikajo v zaprte prostore, na primer Robov vodnjak v Ljubljani in kužno znamenje v Mariboru, na njihovo mesto pa se postavljajo kopije.«
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano, kako naprej?
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož izpostavi, da gre velika zahvala za uresničevanje projekta Ministrstvu za kulturo, saj je projekt uvrstilo med prioritetne in poudari, da bo to največja državna investicija na Ptuju na področju kulturne dediščine v zadnjih desetletjih.
Po izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje bodo na Ministrstvu za kulturo objavili javno naročilo za izvajalca gradbenih del. To bi se naj zgodilo sredi avgusta.
Tudi sicer že potekajo številne aktivnosti, na več ravneh.
»Za izjemno razumevanje, podporo in sodelovanje gre velika hvala odgovornim in predstavnikom obeh lokacij, kamor je Pokrajinski Muzej Ptuj Ormož preselil predmete, podjetja Talum in dvorca Štatenberg. Seveda je bila selitev tudi velik finančni zalogaj, zahvaljujem se Ministrstvu za kulturo, ki je zagotovilo 46 tisoč evrov, sicer pa je skupni strošek selitve znašal dobrih 90 tisoč evrov, ki ga je muzej financiral z lastnimi viri.«
V letošnjem programu muzeja je velik poudarek na restavriranju in konserviranju predmetov v luči priprave na stalno postavitev.
Restavratorska obdelava velikega števila kamnitih predmetov bo prav tako predstavljala časovno in tudi finančno izjemen zalogaj. Ti predmeti so lahko težki preko 1000 kilogramov in visoki dva in več metra.
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož aktivno sodeluje tudi pri pripravi načrta upravljanja za grajski kompleks.
»Kar bo mogoče, na manjših kosih, dela muzejska restavratorka, sicer pa glede na obseg sodelujemo tudi z RC ZVKDS, prav tako bo potrebna dodatna zunanja pomoč, kar smo predvideli tudi v programu letošnjega dela. Glede deponiranja restavriranih predmetov nam je naproti prišel tudi Tehniški muzej Slovenije. Kar zadeva ta del, priprava na stalno postavitev, bo obseg del odvisen od finančnih zmožnosti,« pove Lorenčič.
Starejše novice
