Kurent kot umetniški navdih: Razstava Planet Mask prinaša najnovejši opus Borisa Žoharja

| v Lokalno Kultura

Razstava prinaša najnovejši slikarski opus Borisa Žoharja, posvečen kurentu in sorodnim pustnim maskam iz Slovenije in Evrope.

V Miheličevi galeriji Ptuj bodo v pustnem času odprli razstavo z naslovom Planet Mask, na kateri se predstavlja slikar Boris Žohar. Odprtje razstave bo v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri.

Boris Žohar v svojem likovnem ustvarjanju že vrsto let raziskuje lik kurenta ter njegovo starodavno in skrivnostno poslanstvo v širšem svetu kulture maskiranja. Kurent in sorodne pustne maske zanj predstavljajo neizčrpen vir umetniškega navdiha, ki se odraža v njegovem slikarskem opusu.

Na razstavi bo na ogled najnovejši slikarski opus na temo kurenta in njemu podobnih pustnih mask iz Slovenije in Evrope, ki je nastal 2025 in bo premierno razstavljen v Miheličevi galeriji. Umetnika in njegovo delo bo ob odprtju predstavil etnolog Aleš Gačnik.

Razstava Planet mask bo v Miheličevi galeriji Ptuj na ogled do 5. aprila.

Dialog med ljudsko umetnostjo in pustno dediščino

Kot poudarja etnolog Aleš Gačnik v katalogu razstave, ustvarjanje Borisa Žoharja odpira razmislek o razmerju med ljubiteljskim slikarstvom, naivno umetnostjo in ljudsko kulturo: »Ljubiteljski slikarji, ki črpajo motive iz tradicije, v primeru Žoharja iz bogate zakladnice tradicionalne pustne kulture, niso niti etnografi niti akademski umetniki, temveč posredniki med vsakdanjo kulturo skupnosti, likovnim izrazom in interpretacijo, ki ima lastna pravila, logiko in poetiko.« 

Dodaja, da pri takšnem izrazu ne gre za umetnost brez refleksije, saj je »pri mnogih avtorjih izbira 'naivnega' ali 'ljudskega' izraza zavestna odločitev«

Žoharjev novi likovni cikel, nastal leta 2025, po besedah Gačnika »ne ustvarja etnografskega kataloga«, temveč »vizualni dialog med kulturami«. Na njegovih slikah se tradicionalne pustne maske in skupine iz različnih evropskih okolij srečujejo v skupnem likovnem izrazu, ki »presega nacionalne meje tradicionalne pustne kulture«. Umetnikov slog ostaja prepoznaven, »ljudski, mestoma okoren«, barvno zaznamovan z rjavo, rdečo in črno barvo, s katerimi ustvarja izrazito vizualno napetost.

»Maskirni liki so postavljeni v idealizirane ambiente, v stilu tipskih ozadij - romantičnih hiš, vasi, pokrajin, ne glede na provienco našemljencev.« Kot še poudarja Gačnik, nas Žohar vabi, »da na osnovi njegovih vizualnih upodobitev sami pristopimo k odkrivanju mitoloških pomenov v tradicionalni maskirni kulturi Evrope.« 

Kot izpostavlja etnolog, pustna dediščina ni le nekaj, kar se zgolj ohranja, temveč nekaj, kar se vedno znova ustvarja – tudi skozi umetnost.

Avtor razstave: Boris Žohar

Boris Žohar se je rodil leta 1952 v Zabovcih pri Ptuju. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v trgovskem podjetju Mercator – Izbira Panonija na Ptuju, kjer se je izučil za aranžerja in to delo opravljal do leta 1993. Ob delu se je ves čas posvečal umetniškemu ustvarjanju, predvsem slikarstvu, deloma pa tudi kiparstvu. Po letu 1993 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, leta 2012 se je upokojil in se v celoti posvetil likovnemu ustvarjanju.

Pomembna prelomnica v njegovem umetniškem razvoju se je zgodila leta 1979, ko se je udeležil prve mednarodne kolonije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Prav takrat je z motivom kurenta dokončno oblikoval svoj prepoznavni likovni izraz, s katerim se je uveljavil tudi v mednarodnem prostoru. Od tedaj velja za enega najvidnejših slovenskih slikarjev naivne umetnosti ter magičnega oziroma mitološkega realizma, njegovo delo pa pomembno zaznamuje področje slovenske in svetovne naivne umetnosti.

Svoja dela je razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, med drugim v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje ter v muzejih naivne umetnosti v Franciji in Srbiji. 

Njegove slike kurentov so del številnih zasebnih zbirk ter muzejskih in galerijskih zbirk po vsem svetu. 

Od leta 1984 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, živi in ustvarja na Ptuju.

Vir: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož

Preberite še

Komentarji

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura