Ptujski leseni kurent tudi po mnogih letih še vedno privablja številne poglede, še posebej v pustnem času. Kakšna je njegova zgodba?
Lesena skulptura kurenta likovnega samouka Borisa Žoharja ob Osojnikovi cesti na Ptuju stoji že dobrih trideset let.
Umetnik Žohar je kot dolgoletni zaposleni v družbi Mercator dobil njihovo naročilo za izdelavo skulpture.
Leseni Kurent je bil nato dolgo v lastništvu družbe, ki pa njegovemu vzdrževanju ni namenila dovolj pozornosti, zato si je lastništvo izborila Mestna občina Ptuj.
Ptujska občina je leta 2017 izvedla obnovo Žoharjevega kurenta.
Lesena skulptura ima reliefno upodobitev dveh kurentov, lükarice, viničarja, panonske vasi in vinske trte.
Ptujčani radi rečemo, da to ni le skulptura kurenta, pač pa tudi predstavitev naše pokrajine in naših ljudi. Žal pa les še naprej trohni, tudi po obnovi, in kurent tukaj ne bo stal za vedno.
Kdo sploh je Boris Žohar?
Na spletni strani Obrazi slovenskih pokrajin lahko preberemo, da je Ptujčan končal Osnovno šolo Toneta Žnidariča (današnja Mladika), nato pa se je kmalu zaposlil v trgovskem podjetju Mercator, kjer se je izučil za aranžerja in to delo opravljal do leta 1993.
Tako je dobil naročilo za lesenega kurenta, kar smo že omenili.
Ob delu se je ves čas posvečal umetniškemu ustvarjanju, v največji meri slikarstvu, deloma tudi kiparstvu.
Po letu 1993 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, leta 2012 pa se je upokojil.
V njegovem obsežnem likovnem opusu se nenehno prepleta krajinska motivika podeželja in vaških naselij Ptujskega polja ter mesta Ptuja s figuralno, etnografsko motiviko.
Najznačilnejši motiv njegovega umetniškega ustvarjanja predstavlja lik kurenta.
Javnosti se je prvič predstavil že leta 1970 na skupinski razstavi v Klubu mladih na Ptuju, prvo samostojno razstavo pa je imel štiri leta kasneje v tedanjem razstavišču Dušana Kvedra, današnji Miheličevi galeriji na Ptuju.
Od leta 1984 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in velja za enega najvidnejših slovenskih slikarjev naivne umetnosti ter magičnega (mitološkega) realizma.
Svoja dela je do zdaj predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah tako doma kot v tujini, njegove slike pa krasijo zasebne zbirke, muzeje in galerije.
