Arheološko najdišče Panorama - med zgodovino in pasjimi kakci

| v Lokalno Turizem

Je Panorama ogrožena s pasjimi iztrebki? Kaj pa dotrajana infrastruktura?

Arheološko najdišče Panorama, danes del Arheološkega parka Poetovio, ni le prostor zgodovine, temveč tudi priljubljeno mestno prizorišče za razglede, sprostitev in sprehode.

A ta zgodovinsko dragocen prostor zahteva nenehno skrb, načrtovanje in prilagajanje sodobnim izzivom, od vsakodnevnega sprehajanja psov do dotrajanih poti.

Priljubljeno sprehajališče za lastnike psov, to pa ni bil njen namen ...

Panorama je postala priljubljeno sprehajališče, zlasti med lastniki psov, vendar to ni bil njen prvotni namen.

»Panorama ni bila ravno mišljena kot nek prostor, kjer bi se sprehajali s psi. Čeprav kot takšna je za to videti primerna. Če pa že, ker se seveda psi lahko tukaj stečejo, razigrajo, pa vseeno pozivamo in nekako računamo na to, da bodo lastniki za svojim psom tudi pospravili,« je povedal direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik.

A v praksi to pogosto ni tako. Ena najbolj obiskanih točk na Ptuju, tako med domačini kot turisti, postaja zbirališče pasjih iztrebkov, kar pa predstavlja tudi težavo za vzdrževalce.

»Določene površine se kosijo tudi ročno, z nitkarico, in če človek tega ne vidi, je lahko zelo neugodno,« je opozoril Hodnik.

Okrepili bodo nadzor, zaradi ne pobiranja pasjih iztrebkov

Iz Mestne občine Ptuj so sporočili, da bodo po zaključku letnih dopustov okrepili nadzor nad lastniki psov.

»Pri nadzoru nad vodniki psov uniformirane osebe zaradi svoje prepoznavnosti težko neposredno ugotovijo prekršek, povezan z ne pobiranjem pasjih iztrebkov. Po zaključku letnih dopustov načrtujemo na to območje poslati občinskega redarja v civilu, ki bo v primeru kršitve obvestil uniformirano patruljo občinskega redarstva.«

Kaj pravijo turisti?

Za zdaj na Javnem zavodu za mladino, šport in turizem Ptuj pritožb turistov sicer še niso prejeli.

»Za zdaj bom rekel, da imamo pozitivne izkušnje oziroma pozitivne odzive s strani turistov, načeloma so zadovoljni,« je povedal direktor zavoda Matic Ber.

Peš poti niso postavljene naključno

Del privlačnosti Panorame so tudi urejene peš poti, ki niso postavljene naključno.

»Te potke niso narejene kar naključno, ampak sledijo potkam, ki se skrivajo pod nami, sledijo rimskim ulicam, ki so bile takrat v času Petovione,« je pojasnila Jasmina Krajnc, višja svetovalka v kabinetu županje Mestne občine Ptuj.

Lesene obrobe so dotrajane, kaj pa zdaj?

Ob teh poteh pa je že videti dotrajane lesene obrobe.

»Te lesene obrobe seveda razpadajo. To smo že ob tem, ko se je odločilo, da se bo to na tak način delalo, opozarjali. Tukaj niti ne gre za neko blazno presenečenje, ker je sam les nekako vgrajen v zemljo,« je dejal Hodnik.

Dodal je, da se v okviru Javnih služb Ptuj trudijo sproti odpravljati poškodbe: »Določene segmente zamenjujemo, kolikor gre. Ponekod so se toliko odlomili, da nekako niti sami po sebi niso moteči. Gre za neko funkcionalno celoto te potke.«

Nekateri se še spominjajo sadovnjaka, ki je stal tukaj ...

Pobočje Panorame pa ni bilo vedno videti tako, kot je danes. 

»Če se spomnimo še malo nazaj, je nekoč tukaj stal sadovnjak, tako da verjetno veliko ljudi dolgo, dolgo ni vedelo, da tukaj dejansko gre za osrednje območje nekoč slavne rimske Petovione,« je spomnila Krajnc.

Na kakšen način vzdržujejo območje?

Območje meri kar 16 hektarjev, zato je njegovo vzdrževanje razdeljeno in načrtovano vnaprej.

»Celotna površina se ne kosi ali mulči v enem kosu, ampak imamo razdeljeno tudi po določenih funkcijah. Tako na primer na enem delu kosijo lokalni kmetje. Vse pa se nekako usklajuje tudi z Mestno občino Ptuj,« je še pojasnil Hodnik.

Panorama tako ostaja eno ključnih kulturnozgodovinskih središč mesta, a le s spoštovanjem obiskovalcev in stalnim vzdrževanjem bo lahko ohranila svoj čar in pomen.

Preberite še

Komentarji

bisabre

Veliko besed in nikakršnih učinkov. Že leta se ponavljajo in snujejo rešitve. Najprej so posekali sadovnjak, namesti, da bi ob poteh pustili sadno drevje, ki bi obiskovalcem ponujalo malo sence in jesenske plodove, pa tudi sicer, ne zgolj ob potkah, bi se jih dalo izkoristiti za popestritev krajinske arhitekture. Prostor ob Raičevi cesti prav kliče k izgradnji amfiteatra, saj se tam že zdaj odvijajo različne prireditve, sama gradnja pa ni tako zahtevna in draga. Rimljani in Grki so jih množično gradili, očitno pa ptujska oblast tega še ni dojela, ali pa preprosto nima idej. Zna pa se spotakniti ob pasje kakce. Logično, kaj drugega naj bi Panoramin golosek sploh ponudil? Iz Tržnice so naredili žur plac in odgnali branjevke, še bife ne more zaživeti, saj tržnica ne služi svojemu prvotnemu namenu, pod Panoramo pa se jim ponuja izjemna priložnost, da narede prireditveni prostor, v katereg bi lahko vključili tudi ostanke rimske arhitekturne dediščine, seveda primerno zaščiteno pred vremenskimi vpliviki, ki je trenutno spravljena v depojih. Kaj hočemo, provincialna ozkogledost, zplankanost pač.

LepljiviSir

Ker med šihtom nimam nč bolj pametnega bom napisala da se strinjam. Ja, zaplankano. Golosek, muca vsa pobrita. 🤗

O, Ptuj

Travnik in nekaj drobnih, nepomembnih arheoloskih kopij. Veliko bolje bi bilo, ce bi ohranili vsaj del sadovnjaka. Manjka tudi več klopi. Table ob klopeh na vrhu so postavljene tako bistro, da ne moremo uživati v razgledu na mesto, skratka bolj polomija kot nekakšen arheoloskih prostor.

bisabre

Dokler bomo imeli takšno mestno oblast, vključno s svetniki, ki bolj spominjajo na ministrante in bodo le navidezna opozicija, je jasno, da se nam na Ptuju, v prihodnje kaj vnebohodnega ne obeta. Vrane vedno vkup letijo. Po prihodnjih volitvah ne bo kaj prida bolje, saj je večina meščanov povsem zadovoljnih, rekoč, lahko bi bilo tudi slabše.

Haterman 666

Ta "arheoloski" park je v bistvu brezvezen. Za vzor bi si lahko vzeli Italijane, kjer rimske rusevine sobivajo z modernim mestom in niso zakopane pod kupom zemlje (zgradbe so tudi rusili, da so lahko izkopanine vidne). Na Ptuju, ki ima zelo mocen potencial odpret pravi arheoloski park (govorimo o centru rimske Poetovie, ki se nahaja dobesedno pod tem hribom in bi lahko Ptuj imel svoj mali forum romanum), ki bi pritegnil veliko vec turistov in zgodovinskih entuziastov, kot jih privablja zdaj. Ampak seveda, mi Slovenceljni bomo to raje pustili zakopano pod nekim brezveznim hribom brez koscka sence in eno klopjo, brez kosev za smeti, kamor dobesedno lahko res peljes psa srat in nic drugo. Sramota in skoda, da se to ne izkoplje in naredi res edinstven arheoloski park, kot ga Slovenija se nima.

O, Ptuj

Dvomim, da je pod zemljo se kaj izjemnega v arheološkem smislu, sicer bi to že prikazovali. Žal nimamo na Ptuju amfiteatra in drugih večjih ostankov, sicer pa nimam visokega mnenja o Rimljanih: veliko, veliko zla, zlocinovi in trpljenja so povzročili.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura