Kurentova hiša na Ptuju privablja obiskovalce iz različnih držav sveta. Kurent namreč vzbuja radovednost, še posebej, če ga omeni Tadej Pogačar.
V Kurentovi hiši na Ptuju lahko z uporabo najnovejših interaktivnih tehnologij spoznate kurenta, najbolj priljubljen in množičen tradicionalni etnografski pustni lik, značilen za območje Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric.
Kurent, mistična figura, ki pritegne obiskovalca s svojo skrivnostnostjo, glasnostjo in demonsko podobo ter hkrati s plemenito nalogo obhodov, ni le del lokalne identitete, temveč širše slovenske.
Med svoje sporočilne kanale ga redno uvršča tudi Slovenska turistična organizacija, ne nazadnje je bil tudi izpostavljen kot del odprtja letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica, s čimer dokazuje, da je pomemben del slovenske identitete.
Kurentovi obhodi so pod Unescovo zaščito, del Reprezentativnega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar je dodaten dokaz o bogastvu te tradicije, ki jo je Ptuj ustrezno zaščitil in jo s prenašanjem iz roda v rok tudi neguje.
Vodja Kurentove hiše Barbara Ferčič je za Ptujinfo povedala, da je prav Unescova zaščita velikokrat razlog za obisk zlasti tujih obiskovalcev in šolskih skupin.
Za Kurentovo hišo slišijo prek različnih kanalov, klasičnih medijev, družbenih omrežij in tudi priporočil od ust do ust. Ferčič je izpostavila še zgledno sodelovanje z Zvezo društev kurentov, pobudnico odprtja Kurentove hiše, ter Javnim zavodom Ptuj, ki skrbi za redno promocijo na spletišču Visit Ptuj.
Kjer zvonci donijo čez vse leto
Pustni čas traja le od svečnice do pepelnice, zato se je iz želje, da bi kurenta in njegovo obredje približali obiskovalcem skozi vse leto, rodila ideja o Kurentovi hiši. S podporo lokalne skupnosti je zaživela in se hitro izkazala za uspešno odločitev.
Obisk od odprtja Kurentove hiše, februarja 2023, vztrajno raste. Ferčič je razložila, da jih obiskujejo najrazličnejše skupine ljudi: od šolskih otrok, dijakov do družin, študentov, parov, upokojencev, podjetij na teambuildingih in ekskurzijah, turističnih delavcev, medijev, ustvarjalcev spletnih vsebin in drugi.
»Obiskujejo nas ljudje vseh starosti ter interesov, kar je tudi cilj Kurentove hiše.
Namenjena je prav vsem ljudem in ponuja edinstveno izkušnjo, kombinacijo avtorskega umetniškega pristopa (ogled filma in prikaz kurenta v umetnosti), dokumentarnosti (izseki iz dokumentarnih filmov) ter poučnosti in šegavosti skozi sodobne tehnološke rešitve,« je dejala.
V prihodnje pa si želijo povečati zbirko kurentovih oprav z zgodovinskim pomenom.
Pritegne zgodba in mističnost kurenta
Po besedah Ferčič obiskovalce najbolj privlači zgodba. Film o mističnosti kurenta, avtorsko delo domačih ustvarjalcev svetovnega renomeja, jih posebej pritegne, prav tako vse obredje, ki spada v pustni čas.
»Kurenti v obiskovalcih vzbudijo čustva in zanimanje. Kakšne so navade, povezane s kurenti, njihovimi obhodi in lokalnim prebivalstvom ter njihovim pomenom zanje: kaj je zaželeno ravnanje na dvorišču hiše in kaj ne, s čim se jih pogosti, zakaj zbirajo robce in rute, kakšna je vloga hudička, kako težka je oprava z zvonci in kako jo vzdržujejo čez leto …
Veliko vprašanj, na katera naši prijazni vodniki radi odgovorijo in vodenje prilagodijo zanimanju in predznanju posameznih obiskovalcev ter dodajo še kakšne zanimivosti iz svojih lokalnih zgodb.«
Obiskovalci z vsega sveta
V glavni turistični sezoni od junija do septembra so opazili porast tujih obiskovalcev iz najrazličnejših držav sveta, pri čemer letos prednjačijo gostje iz Francije, ZDA, Nemčije in Velike Britanije, tradicionalno jih je veliko iz naših sosednjih držav, zlasti Italije.
Letos so jih obiskali tudi turisti iz Belgije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Finske, Švedske, Danske, Švice, Češke, Slovaške, Poljske, Črne gore, Srbije, BiH, Severne Makedonije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Kitajske, Japonske, Južne Koreje, Južne Afrike, Rusije, Latvije, Litve …
»Letošnji obisk v glavni sezoni je primerljiv z lanskim, opažamo pa večjo raznolikost držav, iz katerih prihajajo turisti,« je še povedala.
Tudi slovenski športni asi privabijo v Kurentovo hišo
Po tem, ko je športni as Tadej Pogačar v pogovoru za francoski športni medij omenil kurente, se je zanimanje za njih povečalo tudi med Francozi.
»Športniki so tradicionalno veliki ambasadorji Slovenije v svetu in kurenti jih tudi radi bodrijo in spremljajo (seveda bolj v času zimskih športov, saj je pustna sezona omejena na čas med svečnico in pepelnico). In ko takšni asi, kot je Tadej Pogačar, omenijo kurente, ljudi to preprosto pritegne in vzbudi njihovo zanimanje za spoznavanje tradicije našega območja,« je potrdila Ferčič.
Kakšno je razmerje med domačimi in tujimi gosti?
Ferčič je dejala, da je v poletnih mesecih ter februarja približno enako razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci, medtem ko v ostalih mesecih prednjačijo domači gosti, kot so skupine izletnikov, ekskurzije zaposlenih in individualni gosti.
Najbolj veseli pa so šolskih skupin, ki spoznavanje te tradicije vključujejo v kulturne učne vsebine.
Februarja tudi štirikrat več obiskovalcev kot običajno
»Na splošno pa lahko rečemo, da je februar 'naš mesec', saj nas takrat obišče največ ljudi od blizu in daleč, tudi štirikrat več kot običajno. Veliko turistov, ki obiščejo Ptuj v času pusta, 'petega letnega časa', z navdušenjem opazuje kurente v naravnem okolju, srečujejo jih na ulicah in trgih …
A če želijo o njih izvedeti več, od razvoja iz preteklosti prek vpisa na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva do današnjih dni, je obisk Kurentove hiše neizogiben.«
Kurentovo hišo si med poletnimi počitnicami ogleda tudi veliko Ptujčanov, zanje pa imajo poseben 50-odstotni popust na nakup vstopnic.
