Naposled je znano, kje bo najverjetnejša trasa ptujske obvoznice. Kaj pa bo s sredstvi? So po ujmi ta še bolj pod vprašajem?
Desetletja prizadevanj je bilo potrebnih, da imamo pred seboj naposled načrt poteka ptujske obvoznice. Zdaj je jasno vsaj najverjetnejša trasa.
Projekt ptujske obvoznice je še daleč od realizacije, a v zadnjih dveh letih so se naposled zgodili nekateri premiki. Sami postopki se sicer vlečejo že desetletja, zdaj pa vemo, kje bi lahko trasa potekala. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, investitor gradnje ptujske obvoznice, je nedavno že razkrila, kjer bi lahko ta potekala.
Takšna bo najverjetnejša trasa ptujske obvoznice: med Ptujem in Ormožem je v treh odsekih načrtovana nova dvopasovna glavna cesta, in sicer Ptuj - Markovci, Markovci - Gorišnica in Gorišnica - Ormož.
Za odsek glavne ceste Ptuj - Markovci je v pripravi državni prostorski načrt, trasa S5 opt pa bo predvidoma od razcepa Draženci na avtocesti A4 po obstoječi glavni cesti Slovenska Bistrica - Hajdina - Draženci - Ptuj - Ormož - Središče ob Dravi v smeri energetskega koridorja do Turnišča.
V nadaljevanju bi cesta prečkala Dravo čez Puhov most. Vzdolž severozahodne strani Puhovega mostu je načrtovan nov most za lokalni promet.
Trasa bi se nato usmerila proti vzhodu, kjer v pokritem vkopu, torej tunelu, sledi proti naselju Spuhlja, vmes pa prečka naselje Budina in obstoječo glavno cesto.
Naselje Spuhlja zaobide po severni strani, naselje Zabovci pa vzdolž vzhodne strani.
Nato bi cesta prečkala glavno cesto in se navezala na obstoječo regionalno cesto in tako zaobšla naselje Markovci. V nadaljevanju bi prečkala kanal hidroelektrarne v Forminu in se priključila na načrtovano cesto Markovci - Gorišnica - Ormož.
Rešitev bo obvoznica, kaj pa do takrat?
Prebivalci Spuhlje in Budine pa so že leta v primežu nevzdržnega prometa. Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico že leta opozarja na nevzdržne razmere ob cesti.
Večkrat so opozorili na nevzdržne bivalne razmere na območjih od Spuhlje, Budine, Ormoške ceste, kjer se mimo vozijo tovorna vozila s strani Središča ob Dravi in Zavrča.
Junija 2019 je ministrstvo za infrastrukturo sprejelo omejitve tovornega prometa izven avtocestnega omrežja. Že avgusta 2019 so na tej cesti dovolili izjemno, da dopustijo tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone preko Slovenije po cesti A4 in naprej po regionalnih in glavnih cestah ter do mejnih prehodov Središče ob Dravi in Zavrč na Hrvaško, v primeru, da imajo natovor ali raztovor v županijah Varaždin in Medžimurje. Pravilo velja tudi obratno.
Dodati je še treba, da je nedavno v javnost pricurljala informacija, da Hrvaška namerava zgraditi svojo hitro cesto od srbske meje do Ormoža. Ta bo služila tranzitu celega Balkana. To bo razmere v tem delu Ptuja drastično poslabšalo.
Civilna iniciativa v boj k Evropski komisiji
Zdaj pa so iz civilne iniciative za ptujsko obvoznico sporočili, da so se zaradi nevzdržnih razmer obrnili na evropsko komisijo.
Komisijo so v prvem delu pisma opozorili na kršitev zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenije in Evropsko gospodarsko skupnostjo na področju prometa. Ta določa, da mora avtocesta potekati po trasi Maribor - Ptuj - Ormož - Ljutomer.
»Kljub več kot dvajsetletni zavezi se ta ni uresničila, kar krši pravice približno 1200 prebivalcev, ki živimo neposredno ob cesti, ki bi jo nova prometnica morala razbremeniti,« so zapisali v civilni iniciativi.
Dodajajo, da Slovenija v prihodnjem proračunu ni zagotovila sredstev za ureditev ceste ali izgradnjo obvoznice. Zato so prisiljeni pomoč poiskati pri evropskih institucijah.
Hrup, slab zrak, prikrajšani otroci
Civilna iniciativa v svojem dopisu v Bruselj dodaja, da hrup in slab zrak povzročata številne zdravstvene težave med prebivalci, življenje ob taki cesti pa je nenehno tveganje.
Otroci so tako prikrajšani za normalno življenje, saj ponekod nimajo niti pločnikov, kaj šele kolesarskih poti.
»Smo obupani. Zaupali smo zavezi Republike Slovenije ob pristopu k Evropski uniji. Danes, po več kot dvajsetih letih, zaradi neizpolnjevanja te obljube ne moremo normalno živeti. Kot prebivalci nismo dovolj premožni, da bi si lahko privoščili novo bivalno okolje. Povsod po Evropski uniji so tranzitni tovorni promet umaknili iz urbanih središč, v našem primeru pa mednarodni tranzitni promet še vedno teče skozi spalna naselja iz se z leta v leto močno povečuje,« dodajajo v civilni iniciativi.
