Pogovarjali smo se z Emilom Mesaričem, predsednikom Brodarskega društva Ranca Ptuj preteklih dvajsetih let. Povedal nam je veliko o zgodovini plovbe v Mestni občini Ptuj in aktualnih aktivnostih društva.
Reka Drava je pomemben element razvoja vseh mest, iz tega seveda ne moremo izključiti najstarejšega slovenskega mesta, ki je bilo poseljeno že v kameni dobi, danes pa se ga najpogosteje spominjamo kot rimski Poetovio.
Zato je bilo na Ptuju že od nekdaj prisotno zanimanje za plovbo, več o tem pa nam je povedal Emil Mesarič, predsednik Brodarskega društva Ranca, ki letos praznuje »abrahama«.
Ptuj je bil eno ključnih središč plovnosti
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1973 s strani Marjana Berliča, tistega leta se mu je pridružilo 24 članov, a že prihodnje leto je društvo štelo več kot 70 članov, je pojasnil Mesarič.
»Ptuj je bil eno ključnih središč plovnosti, Drava pa je bila plovna vse do druge svetovne vojne. Takrat se je pojavila potreba po elektrarnah, zato se je plovnost reke prekinila. A tudi po vojni so se ljudje na Dravo podali s čolni in rancami. Od 60-tih let naprej so se začeli pojavljati še motorni čolni in dokler se ni zgradila hidroelektrarna Formin, je bila plovnost omogočena vse do Varaždina,« je dejal predsednik društva.
Ker takrat ni bilo uveljavljenih pravil in reda, je prihajalo do konfliktov med ribiči, sprehajalci in drugimi na kakršenkoli način povezanimi z obrežjem Drave.
To je bil povod za ustanovitev Brodarskega društva Ranca Ptuj. Društvo je takrat vzpostavilo plovni režim, kar je po mnenju Mesariča tudi največji dosežek društva v preteklih 50 letih delovanja.
»Smo edini v slovenskem prostoru, kjer je plovba za plovila na motorni pogon in za vsa ostala plovila dovoljena,« je dejal ponosno.
50 let kasneje je društvo še vedno zelo aktivno, pri čemer pomagajo člani
Letos društvo šteje 107 aktivnih članov, je pa poleg njih tudi veliko »simpatizerjev«. Društvo omogoča opravljanje izpita za voditelja čolna in izpit VHF, organizira tekmovanja in številne dogodke, kot so Rancarija, kres na vodi, Jadro Rance in mnoge druge.
Pri tovrstnih dogodkih sodeluje med 30 in 35 članov, ki zavzeto delajo na tem, da vzdržujejo tradicijo, hkrati pa ustvarijo kaj novega. Med njimi so tako starejši kot mlajši člani – slednji po besedah predsednika predstavljajo temelj ptujske brodarske skupnosti.
Ena izmed bolj odmevnih tradicij društva je vsekakor kres na vodi, ki drugje v Sloveniji ni prisoten in ga v društvu vsako leto organizirajo že od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V času pandemije covid-19 so idejo nadgradili in poleg kresa na vodi »predstavili« še potujoči kres, ki so ga spustili po reki.
Člani se med sabo odlično razumejo, kar je po besedah Mesariča glavni razlog, da so takšni dogodki mogoči.
»Prednosti društva so, da člani lahko uporabljajo klubsko opremo in plovila, prav tako poleg javnih dogodkov redno organiziramo tudi interna druženja, na katerih izmenjujemo izkušnje in delamo plane za naprej. Seveda to prinese določeno odgovornost, moram pa reči, da se med sabo odlično razumemo in dobro sodelujemo – prevladuje pozitivna energija,« je brez dvoma pojasnil Mesarič.
Člani na tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate in pogosto presenetijo tudi Primorce
Člani se redno udeležujejo tekmovanj, nekateri so na njih tudi zelo uspešni.
»Velik uspeh so tudi naši športniki, ki so na nek način ambasadorji društva v širšem prostoru. Izpostavil bi, da smo imeli v panogi kajak-kanu mirne vode dva državna reprezentanta. Nazadnje smo v reprezentanco 'poslali' Tilna Vidoviča, ki je bil tudi drugi in tretji športnik Mestne občine Ptuj, na svetovnem prvenstvu pa je dosegel deveto mesto. Izpostavil bi še Jureta Medveda, Vida Laha in Uroša Judeža,« je na člane društva ponosen Mesarič.
»Čas teče, veselje pa ostaja«
»Moje veselje do plovbe je prisotno že od mojega šestega leta starosti, ko je Drava poplavljala. Takrat so me 'posadili' v ranco in začeli smo pluti. Že v osnovi se smatram za vodnega človeka, to je bilo ves čas v meni,« se spominja in pove, da sta pa razlog za včlanitev v društvo bila pravzaprav njegova sinova:
»V društvo sem se včlanil okrog leta 1998, od takrat sem bil prisoten pri skoraj vseh dogodkih. Sin si je za svoj šport izbral jadranje in se včlanil v društvo, za njim pa je prišel še oče. Otrok je nato doštudiral in ni mogel več toliko časa posvetiti jadranju, oče pa ostaja v vlogi predsednika društva,« se je nasmejal Mesarič, ki je mesto predsednika društva zasedel leta 2003, česar se spominja kot bi bilo včeraj: »Čas teče, veselje pa ostaja.«
V društvu je dobrodošel vsak
Predsednika društva smo za konec vprašali, če so v društvu dobrodošli tudi tisti, ki nimajo predznanja, a jih navtika zanima: »Vsak, ki ima zanimanje za navtiko in vodne športe, je pri nas dobrodošel. Če tega zanimanja nima, pa sem prepričan, da ga bomo slej ko prej navdušili.«
Mlajši se tako običajno navdušijo nad tekmovalnim delom, starejši pa nad učenjem in opravljanjem izpita za voditelja čolna in VHF.
