Nasilje v družini se še vedno prepogosto razume kot zasebna, družinska zadeva. Pa vendar to ni, saj gre za skupni družbeni problem, ki vpliva na vsa področja življenja.
V luči femicidov, ki so v prvih tednih novega leta zgodili v Sloveniji, in tudi odmevnih neizvršenih dejanj, smo preverili, koliko primerov družinskega nasilja so v zadnjih letih zabeležili na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, zakaj žrtev ostane v takšnem odnosu in kako ji pomagajo.
Število primerov nasilja primerljivo s tistim pred epidemijo, več sumov ogroženosti otrok
»Obravnava števila primerov nasilja v družini v letu 2021 je primerljiva z obravnavo v predhodnih letih,« opažajo na Centru za socialno delo Spodnje Podravje.
V času epidemije tako niso zabeležili povečanega števila primerov fizičnega, psihičnega, spolnega ali ekonomskega nasilja, zalezovanja in zanemarjanja.
V razmerju števila obravnav med letom 2020 in letom 2021 ugotavljajo le nekaj porasta na področju obravnave suma ogroženosti otrok. Gre za mladoletne otroke v družini, težave ob izvajanju starševskih razmerij, otroke in mladostnike z vedenjskimi težavami.
Kakšna je trenutna zasedenost ptujske varne hiše?
»Namestitvene možnosti v varni hiši Centra za socialno Spodnje Podravje so trenutno zasedene 70-odsotno,« je za Ptujinfo pojasnila koordinatorica za preprečevanje nasilja Jelka Ljubec.
Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje pojasnjujejo, da je zasedenost na daljše obdobje konstantno sedemdeset odsotna in več, v določenih obdobjih so bile zasedene vse kapacitete.
Ves čas delovanja programa, to je od leta 2014, pa varna hiša ni bila niti en sam dan brez uporabnice.
Nekatere žrtve se na center za socialno delo obrnejo same, v drugih primerih o nasilju v družini dobijo informacije iz socialne mreže, torej od družine in sorodnikov.
Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje pojasnjujejo, da dobijo včasih informacije o nasilju v družini tudi s strani institucij - policije, šolstva in zdravstva. Nekatere prijave dobijo anonimno.
Žrtvi nasilja pomagajo pri umiku v varno okolje
»Na centru za socialno delo se odzovemo na vsako informacijo o nasilju v družini, ne glede na to, kdo nam informacijo sporoča, tudi če je podana anonimno,« je povedala Ljubec.
»Ko se žrtev nasilja na nas obrne sama, ji nudimo strokovno podporo in pomoč, ob čemer je prioriteta takojšnja zaščita žrtve nasilja in ustavitev nasilja,« dodaja.
Kot pravi, pomagajo žrtvi za zagotavljanje takojšnje varnosti pri umiku v varno okolje. Ljubec pojasnjuje, da je pomoč prilagojena situaciji žrtve: »Vedno znova upoštevamo vsakokratno edinstveno, posebno situacijo žrtve, njene potrebe in potrebe otrok, ter njene zmožnosti in moč za izvedbo korakov v varno življenje brez nasilja.«
Koliko je žrtev nasilja, toliko je različnih situacij
»Koliko je žrtev nasilja, toliko je različnih, samo njihovih situacij, dogodkov, izkušenj,« pravi Ljubec: »Vsem pa je skupno, da so zaradi nasilja globoko ranjene in ranljive in da ima vsaka svoje potrebe, želje in vire moči, iz katerih izhaja.«
Na centru za socialno delo pravijo, da se zato zavedajo naše obveze, da slišijo žrtev nasilja, prepoznavajo nasilje ter ravnajo v smeri zaščite in pomoči. »Temu sledimo pri izdelavi ocene tveganja in načrta varnosti za posamezno žrtev nasilja,« razlagajo.
Pojasnjujejo, da je njihovo delo usmerjeno v zaščito žrtve in otrok, ne na prekinitev ali vztrajanje v nasilnem odnosu: »Žensko spodbujamo ter ji nudimo osebno in strokovno pomoč, da zavaruje tako sebe kot otroke, če so v zvezi tudi otroci, in da pri tem izkoristi vse zakonske možnosti.«
Ukrepanje se razlikuje, če je žrtev mladoletna oseba
Kakšna je razlika v ukrepanju, če je žrtev nasilja mladoletna oseba in kako je v primeru, ko je žrtev nasilja odrasla oseba?
»Osnovno vodilo pri izvajanju nalog v zvezi z ogroženimi otroki in mladostniki je otrokova korist in njegova varnost,« pojasnjuje Ljubec.
Če odrasla žrtev nasilja ostaja v nasilnem odnosu oziroma se po določenem času vrne k povzročitelju nasilja, je to njena izbira in odgovornost.
Če pa gre za ogroženega otroka ali mladostnika v družini, je naloga centra za socialno delo, da izvede postopek za zaščito otroka.
»Če gre za ogroženost otroka v dvo starševski družini, kje je zlorabljajoč eden od staršev, iščemo vire moči za zaščito otroka pri drugem, ne zlorabljajočem staršu,« razlaga.
Ne molčite o nasilju!
Na centru za socialno delo Spodnje Podravje pozivajo, da tudi v času izjemnih ukrepov žrtve nasilja ne molčijo in v primeru neposredne ogroženosti pokličejo policijo in center za socialno delo: »Sistem zaščite in pomoči deluje tudi v kriznih časih.«
»Vsi smo odgovorni za dneve brez nasilja, za življenje v miru, za odnose vzajemnosti, spoštovanja in ljubezni ter za ohranjanje človeških vrednot,« pravi Jelka Ljubec.
»Ne molčite o nasilju,« dodaja in nadaljuje: »Povejte nekomu, ki mu zaupate, povejte zdravniku, policistu ali strokovni delavki na centru za socialno delo, v drugih strokovnih službah in nevladnih organizacijah.«
Starejše novice
