Cesta v Pacinjah nevarna za šolarje, bodo tam postavili hitrostno oviro?

Na predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj Franca Kozela so se obrnili zaskrbljeni občani iz Pacinj.

Spremembe prevozov vplivale na poslabšanje varnosti v Pacinjah?

S septembrom je v javnem potniškem prometu prišlo do več sprememb. Za učence ptujskih osnovnih šol so zdaj organizirane tri oblike prevoza, in sicer posebni linijski prevozi, javni potniški promet in mestni promet v Mestni občini Ptuj.

V Pacinjah vozijo učence v šolo linije Integriranega javnega potniškega prometa, kar pomeni, da se avtobus ne ustavi na avtobusnem postajališču, ki je bilo zgrajeno na lokalni cesti.

Učenci in dijaki morajo zdaj hoditi na avtobusno postajališče na regionalno cesto, kar bistveno spremeni šolsko pot.

Nekatere rešitve v preteklih letih že uresničili, treba bo narediti še več

To območje so člani ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pred leti že pregledali ter zapisali kratkoročne in dolgoročne rešitve za povečanje varnosti. Nekaj od teh so jih do danes že uresničili, recimo bila je vzpostavljena cona omejene hitrosti na 30 kilometrov na uro.

Vendar pa bi bilo treba narediti še več. Kozel je na območju preživel dobri dve uri en septembrski petek popoldan in meni, da bo na tem območju nujno omejiti hitrost. Cono omejene hitrosti 30 kilometrov na uro bi podaljšali do konca naselja.

»S prostim očesom bi rekel, da vozniki tukaj vozijo precej več kot 30 kilometrov na uro, zato bo potrebno razmisliti o dodatnih ukrepih za omejitev hitrosti prometa,« je na seji povedal Kozel.

Tudi občani opažajo, da se je varnost pešcev na tem območju poslabšala.

»Prej so otroci hodili na avtobusno postajališče na lokalni cesti, zdaj morajo prečkati državno cesto, da pridejo na avtobusno postajališče,« je dejal Kozel in poudaril, da je to zelo nevarna cesta, saj jo vozniki uporabljajo kot bližnjico za vožnjo na delo v Maribor in naprej v Avstrijo. S tem se izognejo vožnji na Ptuj.

Vozniki se vozijo čez Dornavo, Gorišnico in Pacinje in pridejo ven na ostrem ovinku pred Trnovsko vasjo na regionalno cesto, potem pa grejo na avtocesto. Promet se je zato tukaj povečal.

Zadevo je treba vzeti zelo resno, je poudaril Kozel. Domačinka iz Pacinj mu je dejala, da ne zaupa več občini, in da otroka sama vozi v šolo, pa jo je vprašal, ali pobere še katerega drugega otroka, saj bi bilo dobro.

Konkretni predlogi

Na seji so se člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj pogovarjali tudi o konkretnih rešitvah za omenjeno problematiko.

Mestni redarji na tej cesti, ki gre skozi Levanjce, večkrat nadzirajo hitrost prometa, v Pacinjah pa občasno.

Gre za zelo tranzitno cesto, predvsem v popoldanskih urah.

»To so naši delavci, ki delajo večinoma v Avstriji in grejo v Senarski dol iz avtoceste in nekateri izberejo smer Vitomarci, drugi pa Levanjci. Tam redno opravljamo nadzor hitrosti in opažamo veliko kršitev. Hitrosti od 70 do 85 kilometrov na uro. Merimo pri avtobusnem postajališču od smeri, če gledamo v smeri Pacinje - Spodnji Velovlek,« je dejal Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju.

Kozel je visoke hitrosti opazil predvsem iz smeri Lenarta v Pacinje, vozniki pa potem zavirajo pri mostičku nad Pesnico.

S talnimi označbami in drugimi do zdaj sprejetimi ukrepi niso dosegli želenega rezultata, zato bi morali zadevo vzeti resno in ukrepati dalje.

Bodo postavili hitrostno oviro?

Kot že omenjeno je ena od konkretnih rešitev, da se omeji hitrost na 30 kilometrov na uro do konca naselja Pacinje.

Druga rešitev bi bila postavitev hitrostne ovire, kar bi promet zagotovo umirilo.

Ob tem so se na seji pojavile polemike o tem, ali bi hitrostna ovira povzročila, da bi vozniki želeli zamujeno z zaviranjem ob oviri nadoknaditi z močnim pospeševanjem po tem, zato je predsednik Kozel predlagal, da se sestane Komisija za tehnično urejanje prometa.

Predlagal je, da komisija preveri situacijo na terenu in najde rešitev, kakšne tehnične ukrepe bi bilo treba sprejeti za izboljšanje varnosti, s čimer so se vsi člani strinjali.