Foto: Žan Osim
Občina Hoče – Slivnica je bila jeseni uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo in si zagotovila evropska sredstva za projekt prenove historičnega drevoreda.

Lipovemu drevoredu v Pivoli se obeta odstranitev večine dreves in nasaditve novih, ob katerem se bo uredila še tematska pot za pešce in kolesarje. Vrednost projekta je ocenjena na 700 tisoč evrov, od česar je polovica sredstev evropskih.

Pivolski drevored je s svojimi skoraj 1000 metri pogosto označen kot najdaljši lipov drevored v Sloveniji. Prvotna zasnova ob koncu 19. stoletja je štela 115 dreves, danes pa je drevesnih lokacij skupno 259, od tega je 62 praznih.

Foto: Žan Osim

Večina dreves ni zdravih

Po oceni strokovnjakov drevesa danes propadajo. Ključni razlog za pospešeno slabšanje stanja je bila razširitev vozišča v 90-tih letih 20. stoletja, piko na i pa je dalo še obglavljanje dreves okoli leta 1991.

Posledica številnih dejavnikov so neurejen obcestni jarek, zamakanje površin v območju korenin, ustvarjanje anaerobnih pogojev, rast nekaterih dreves preblizu cestnega roba ter erodiranje bankine vse bližje cestišču.

Poleg tega drevesa po obglavljenju niso bila ustrezno vzdrževana, neprimerna razrast pa ni bila sanirana. Številna drevesa so hudo podlegla parazitski rastlini beli omeli, ki je skozi zgodovino niso redno odstranjevali.

Drevesa v drevoredu so danes tako za pešce kot tudi za motorni promet nevarna in zaradi slabega stanja ogrožajo občane in mimoidoče:

»Poleti v času neurij so v eni noči padla tri drevesa. So dotrajana, škrbinasta in nevarna. Nekoč je bilo najširše vozilo kočija, danes tu vozijo tovornjaki in avtobusi, ceste pa za razliko od starih časov pozimi solijo,« je problematiko obrazložil župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak.

Milan Krivec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine poudarja, da še konservatorski načrt ni potrjen.

»Uradno projekta še nismo videli, se pa moramo zavedati, da je problem drevoreda bolj celostni, kot se zdi na prvi pogled. Od problema zagotavljanja prometne varnosti do problema vzdrževanja obstoječega drevoreda in zagotavljanja enovitega izgleda.«

Foto: Žan Osim

Odstranitev nezdravih in zasaditev novih dreves in tematska pot

Zaradi očitnih razlogov se občina podaja v prenovo. Po trenutni zasnovi se bo na novo zasadila celotna južna drevoredna linija, pri severni pa se bo ohranilo 24 vitalnih dreves. Les podrtih dreves bo šel v roke Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Tudi prenovljen drevored bo sestavljen iz lip in lipovcev. Ob tem se bo zamaknila še drevesna linija, kar bo drevesom omogočalo boljšo rast dlje od cestišča. Vsaj 45 dreves še bodo dodatno posadili v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, ki bodo služila za nadomestilo trenutnih ohranjenih dreves, ko ta ne bodo več vitalna.

»Smiselno je urediti rastišča in s tem drevesom zagotoviti kvalitetno podlago za naslednjih 100 let, tiste ohranjene pa ustrezno sanirati. Za uspeh pa je seveda potrebno ustrezno vzdrževanje predvsem v prvih letih po nasadu,« je smisel obnove povzela krajinska arhitektka in konservatorka Tanja Simonič Korošak.

V sklopu projekta se bo na razdalji 890 metrov po severni strani drevoreda uredila še tematska pot za pešce in kolesarje.

Foto: Žan Osim

Mnenja so deljena

Nekateri občani se z obnovo ne strinjajo, saj menijo, da gre za uničevanje historičnega drevoreda in ne vidijo smisla v vlaganju evropskega denarja v podiranje dreves.

Kljub temu pa se po besedah župana večina s projektom strinja: »Večina, ki me je naslovila, projekt podpira, za prenovo je tudi svet krajevne skupnosti. Kot vedno smo tudi tokrat upoštevali stroko. V marcu bomo izvedli razpis in ko najdemo izvajalca, se bodo dela pričela,« je jasen župan.

Rešitev pozdravlja tudi Andrej Sušek s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter vodja Botaničnega vrta:

»Drevored je potreben obnove. Priložnost moramo izkoristiti, saj ne vemo, kdaj bomo spet lahko tako pridobili evropska sredstva,« je povedal.

Starejše novice