Pred desetimi leti postavili prvo Bookcrossing omarico
Projekt Bookcrossing je namenjen temu, da knjige potujejo iz rok v roke. Ko so se v društvu Humanitarček pred desetimi leti pridružili mednarodnemu projektu izmenjave knjig, so v Mariboru postavili tudi prvo Bookcrossing omarico oziroma hišico.
Do zdaj je v Mariboru 15 takšnih točk, kjer lahko ljudje pustijo ali vzamejo knjige, veliko pa jih je tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Posebnost projekta je v tem, da so vse knjige označene s tako imenovano BICD številko, s katero lahko knjigi na njenem potovanju sledimo. Slovenska različica projekta Knjigobežnice, se od mednarodnega razlikuje le po tem, da nimajo BICD številke, oboje pa lahko pustimo v istih hišicah.
Društvo Humanitarček se je projekta lotilo zastonj
V društvu Humanitarček so se projekta lotili popolnoma zastonj. Vse hišice, ki so jih postavili v Mariboru, jim je brezplačno izdelalo podjetje Mojster Vran. Za vse, ki so jih postavili na javnih površinah, so pridobili ustrezna dovoljenja s strani občine.
Pri postavitvi hišic v ostalih občinah v Sloveniji pa so jim pomagali številni prostovoljci.
Najbolj ponosni na dve točki
V društvu Humanitarček pravijo, da so v desetih letih odkar traja projekt v obtok dali več kot 17.000 knjig, še dvakrat toliko pa jih je bilo neoštevilčenih, ter dodajajo, da so najbolj ponosni na dve točki.
Ti točki sta na Ljubljanski ulici 23 v Mariboru, kjer za knjige skrbijo brezdomci in na Letališču Jožeta Pučnika, od koder so knjige odpotovale tudi v Hong Kong, Pariz in podobno.
Na društvu zgroženi zaradi poteze mariborske občine
Ko so jeseni na Mestni občini Maribor zbirali ponudbe za projekt Knjigobežnice, so jih v društvu tako pisno kot preko socialnih omrežij opozorili, da gre za podvajanje projekta, zato pravijo, da so razočarani in zgroženi, da je enak projekt, kot je njihov in že deset let deluje zastonj, dobil anonimni izvajalec, občina pa je projektu namenila tudi 3000 evrov.
»Veseli smo, da se bralna kultura širi. A ne moremo mimo dejstva, da se je deset let ta isti projekt izvajal zastonj. Zanj so in še dihajo številni knjigoljubi in knjigofili,« pravi vršilec dolžnosti direktorja društva Humanitarček Blaž Petek in se sprašuje: »Ali res pripadamo tako 'bogati' občini, da lahko 3000 evrov (600 toplih obrokov) nameni za nekaj, kar je deset let prostovoljno in to anonimnemu izvajalcu?«
Na društvu pravijo, da ne želijo favorizirati svojega društva, menijo pa, da bi ta sredstva lahko prejelo društvo UP-ornik ali pa bi se z njim poravnali dolgovi nekaterih mariborskih javnih podjetij. Sprašujejo se še, ali je potrebno tako razmetavati s sredstvi.
Za odziv na navedbe Humanitarčka smo zaprosili Mestno občino Maribor. Njihov ogovor objavimo, ko ga prejmemo.