FOTO: Na Ptuju so našli najstarejši primerek glinene posode za vzrejo polhov, jedli so jih že Rimljani

Končuje se sezona polhanja ali polharije, torej obdobja, ko je odprt lov na polhe. Ta tradicija ima na naših tleh dolgo zgodovino, z njo pa povezujejo tudi Ptuj in okolico.

Polh je bila pomembna gozdna žival že za Rimljane, saj je bil dovolj velik, da se ga je izplačalo loviti in jesti, je za portal MMC povedal Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Rimljani so razvili celo poseben postopek vzreje polha, ki je razviden iz arheoloških ostankov, predvsem glirarijev. Glirariji so posebne posode iz gline ali terakote z majhnimi luknjicami in pokrovom ter so namenjeni vzreji polhov.

Najstarejši primerek pri nas so našli na Ptuju.

Našli so ga na Potrčevi cesti na Ptuju

Najdba glirarija oziroma polšnjaka je bila odkrita leta 1962 ob Ljutomerski cesti, ki se danes imenuje Potrčeva cesta, v žganem rimskem grobu, je za Ptujinfo povedala arheologinja Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

»Posoda, visoka 51 centimetrov in široka 41 centimetrov, je imela preluknjan zgornji del in predeljeno notranjost. Pokrov ima dvojni stransko steno in na sredini tri luknjice.

V grobu so bile še druge najdbe, med njimi tudi Hadrijanov novec iz obdobja med letoma 117 in 138 našega štetja,« je povedala Vomer Gojkovič.

Žal pa razen glirarija pisnih dokumentov ali podatkov o lovu na polhe iz rimskega časa pri nas nimamo.

Več o lovljenju polhov v Sloveniji je predstavljeno v Notranjskem muzeju v Postojni, s katerim je Pokrajinski muzej Ptuj Ormož pred leti sodeloval s predstavitvijo glirarija.

Na tak način so sodelovali tudi z nekaterimi muzeji izven Slovenije.

Lov na polhe je ljudi rešil pred lakoto

Polhanje ima na Slovenskem dolgo zgodovino, saj sega v 13. stoletje. Lov na polhe je bil prilagojen njihovim naravnim ciklom in je ljudem v revnejših predelih zagotavljal hrano, dobiček od prodaje kožuhov ter cenjeno mast z zdravilnimi učinki.

Polhovka, pokrivalo iz polšjih kožic, je postala simbol slovenstva. Med drugo svetovno vojno jo je nemški okupator celo prepovedal.

Čeprav polhanje danes ni več gospodarska dejavnost, se ohranja kot tradicija in etnološka posebnost. Polharska društva skrbijo za izobraževanje, ohranjanje narave in humane prakse lova.