Kdaj je Mariborski otok dobil svoje ime? Poglejte, kako zelo drugačen je bil nekoč.
Korenine kopališča na Mariborskem otoku segajo v leto 1930. Otvoritev, ki je bila 15. junija, je obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev.
Takrat je kopališče veljalo za eno najlepših v vzhodni Sloveniji. Zaradi neposredne bližine mestnemu središču in objektov, umeščenih v naravo, je privabljalo ogromno kopalcev. Te je privabila tudi velika desetmetrska skakalnica.
Pred kopališčem otok znan pod imenom Felberjev otok
Muzej narodne osvoboditve Maribor je na družbenem omrežju Facebook delil nekaj utrinkov iz zgodovine tega znamenitega kopališča, ki je, kot že omenjeno, svoja vrata oziroma bazene za obiskovalce odprlo že davnega leta 1930.
»Ime Mariborski otok se je začelo uporabljati šele tistega leta. Do takrat je bil otok znan pod imenom Felberjev otok, po Andreju Felberju in njegovi ženi Ani Mariji, ki sta ga leta 1748 odkupila od Henrika Adama grofa Brandisa,« so zapisali.
»Ob otvoritvi 15. junija 1930 je bilo kopališče razglašeno kot največje in edino kopališče te vrste v državi,« so dodali.
Otvoritev junija 1930: velika ljudska veselica na otoku
V začetku leta 1927 je Mariborski občinski svet sprejel odločitev o gradnji novega mestnega letnega kopališča. Z gradnjo so začeli maja 1929.
En dan pred otvoritvijo, 14. junija 1930, je o otvoritvi poročal Mariborski večernik Jutra, ki je objavil spored otvoritve kopališča.
»Jutri, ob 10.30 dop. bo župan dr. Juvan slovesno otvoril kopališče na Mariborskem otoku. Po otvoritvi bosta graditelj inž. Vlad. Šlajmer in inž. Baran, ki je izdelal končno načrt, razložila gostom tehnično ureditev kopališča, nakar priredi občina v gozdiču ob kopališču povabljencem zakusko,« so zapisali.
»Ob 11.30 plavalna tekma, ki jo priredi Plivački podsavez v Ljubljani. Ob 15. uri se prične velika ljudska veselica na otoku. V pripravljenih šotorih in paviljonih se bodo dobila vsa potrebna okrepčila po zelo zmernih cenah.«
Bile so tudi tekme v plavanju, skokih v vodo In v waterpolu. Otok je bil zvečer slavnostno razsvetljen, igrali sta vojaška godba in godba »Drave«.
»Voda v bazenih je dosegla proti pričakovanju ugodno temperaturo. Je namreč za 5-6 stopinj toplejša kakor v dravski strugi,« so še zapisali: »Pač pa bo za enkrat še precej motna, ker se mora filtracija regulirati seveda šele po izkušnjah.«
Toliko je v prvih letih stala vstopnica
Za kopanje so morali kopalci leta 1930 odšteti tri dinarje, otroci pa le polovico. Ker so bile cene za prebivalce previsoke, so v drugi sezoni cene vstopnic znižali. Vstopnina je znašala le en dinar za odrasle ter polovico dinarja za otroke do deset let.
V letu 1932 so uvedli tudi organizirane avtobusne linije za prevoz na otok. Možno je bilo kupiti kombinirano vozovnico. Povratna vozovnica od Glavnega trga do Mariborskega otoka in vstop na otok je stala pet dinarjev, enosmerna tri.
Obisk kopališča na Mariborskem otoku je iz leta v leto naraščal. V otvoritvenem letu ga je obiskalo okoli 71.000 ljudi, leta 1931 57.000, v sezoni leta 1932 pa so na otoku našteli kar 87.782 obiskov.
Bilanca obiska se je v letu 1933 nekoliko zmanjšala. Sezona je bila precej slaba, saj je bilo vreme neugodno. Skupaj je leta 1933 otok obiskalo nekaj več kot 53.000 kopalcev.
Kopalna sezona 1933 bi lahko bila še slabša. V septembru tega leta, ko je bilo kopalne sezone že konec, je močno narasla Drava porušila leseni most na Mariborski otok. V prvih pomladnih mesecih leta 1934 se je na mestu starega začela gradnja novega mostu.
