Ambrozija - sovražnik vsakega alergija. Hrvati so prvi, ki so se lotili ekološkega zatiranja, kako pa se tega lotevamo na Ptuju?
V Zagrebu bodo naslednje leto kot prvi na svetu začeli projekt ekološkega zatiranja ambrozije, tako, da bodo posadili rastlino facelijo.
Pobudnici projekta, doktorici znanosti Miroslava in Dragana Jaramaz, ocenjujeta, da bodo tako zmanjšali pojavnost alergije na cvetni prah ambrozije.
Ambrozija se v hrvaški prestolnici pojavlja na približno 320 hektarih površin. Trenutno jo uničujejo s puljenjem, košnjo in škropljenjem s herbicidi, že kmalu pa bodo poskusili bolj inovativen način zatiranje te alergene rastline.
Tri leta za projekt
Projekt sajenja facelije bodo po njunih napovedih začeli naslednje leto na območju Zagreba, trajal pa bo naslednje tri leta.
»Facelija poleg tega, da je medonosna rastlina, ni plevel, ni agresivna. Zatira ambrozijo, preprečuje erozijo, je dobra za prehrano živine in povečuje biotsko raznovrstnost, ker je privlačna za žuželke in ima hranljivi med,« je septembra pojasnila Miroslava Jaramaz za hrvaško nacionalno televizijo.
Facelija je lepega, vijoličastega videza, diši, obenem pa je tudi dobra zaščita pred hrupom.
Ambrozija - rumena pokora
Vsak od nas pozna koga, ki trpi za obliko alergije na ambrozijo. Ta hrvaški projekt je izjemno lahek za izvedbo, cilj pa je preprost, a za mnoge izjemno pomemben - zmanjšati pojavnost alergije.
Na cvetni prah ambrozije je trenutno alergičnih kar okoli 33 milijonov Evropejcev, zato ni pretirano sklepati, da se na to rastlino slabo odziva tudi precej Ptujčanov in Ptujčank.
Sergeja Puppis Freebairn, ptujska mestna svetnica sicer iz vrst Liste Andreja Čuša, je tako nedavno podala vprašanje, kako občina skrbi za zatiranje te invazivne vrste. Puppis Freebairn predlaga, da bi tudi Ptuj sledil hrvaškemu vzoru in zasadil facelijo.
Občina: Rastlina ni pogosta, zatiramo jo v začetnih fazah
Ptujska občina je odgovorila, da na površinah, ki so redno vzdrževane s strani koncesionarja, se ambrozija redko pojavlja.
Ko se pojavi, jo zatrejo že v začetni fazi s fizično odstranitvijo.
Za zasebna zemljišča pa nadzor opravijo fitosanitarni inšpektorji inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Oni ob pregledu terena posameznikom po potrebi odredijo odstranitev rastlin v najkrajšem možnem času.
