Mladinski svet Mestne občine Ptuj je predstavil raziskavo o položaju mladih v Mestni občini Ptuj.
Letos se izteče Strategija za mlade za obdobje 2021-2025, ki jo je na 30. redni seji, 22. novembra 2021, sprejel Mestni svet Mestne občine Ptuj.
Mladinski svet Mestne občine Ptuj je zato letos pristopil k izvedbi raziskave o položaju mladih v ptujski občini.
Namen raziskave je, da bodo lahko mestni odločevalci in strokovne skupine pripravile novo strategijo, ki bo temeljila na poznavanju stanja med mladimi v občini.
Kakšen je bil vzorec raziskave?
Matic Kramberger, podpredsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj, je danes v Stari steklarski, skupaj s članicama, predstavil rezultate raziskave.
Kramberger je povedal, da so anketiranje mladih izvedli v času med 10. februarjem in 20. marcem 2025. Vzpostavili so spletno platformo za izpolnjevanje ankete, prav tako pa so v tem obdobju anketirali mlade na terenu.
Dobili so 266 popolnih odgovorov, ki so bili primerni za analizo in z vzorcem so zelo zadovoljni.
Prvi korak k pripravi nove strategije je, da mlade razumemo
Večina sodelujočih je spadala v starostno kategorijo od 15 do 20 let, za sodelovanje v raziskavi pa so bile bolj zainteresirane ženske, saj so predstavljale kar dve tretjini vzorca.
Največ sodelujočih v raziskavi je bilo dijakov, kar je lahko tudi posledica vključenosti dijaških skupnosti in terenskega dela, so pojasnili.
»V zadnjih letih se je dinamika življenja mladih močno spremenila. Mladi so se znašli v svetu negotovosti, tako gospodarske kot družbene. To se izraža v njihovih življenjskih izbirah, aspiracijah in počutju.
Naša naloga kot lokalne skupnosti je, da jih pri tem ne pustimo samih in prvi pogoj za to je, da jih razumemo,« je dejal Kramberger.
Izobraževanje
Pri obdelovanju pridobljenih podatkov so se osredotočili na več ključnih področij življenja. Prvo je izobraževanje.
Mladi so zelo kritični do šolskega sistema, saj naj bi jih šola premalo pripravila na resnično življenje, je pokazala raziskava. Praktičnih veščin, kot so finančna pismenost, upravljanje časa in osnove prava ter socialne veščine so skoraj v celoti odsotni iz šolskega sistema v Sloveniji.
Številni so izrazili mnenje, da so učni načrti zastareli in nepovezani z razmerami na trgu dela. Opozorili so tudi na pomanjkanje individualnega pristopa in preobremenjenost s teoretičnim znanjem.
Zaposlovanje mladih
Drugo področje je zaposlovanje. Mladi opažajo, da se po koncu šolanja soočajo s težkim prehodom na trg dela. Strah jih je brezposelnosti in negotovih ter slabo plačanih zaposlitev.
Raziskava kaže, da je prekarnost močno prisotna in da so mnogi sodelujoči že pri študentskem delu izkusili slab odnos delodajalca in izkoriščanje.
Prav tako so opozorili na nezadostno podporo lokalne skupnosti za razvoj podjetništva in samozaposlitve.
Stanovanjska problematika
Tretje obravnavano področje je stanovanjska problematika. Mladi težko pridejo do stanovanj. Cene nepremičnin so visoke, prav tako najemnine. Javnih najemnih stanovanj za mlade skorajda ni, posledično pa večina mladih ostaja doma, pri starših, kažejo pridobljeni podatki.
Mladi so tudi izrazili nezadovoljstvo z dolgotrajnimi postopki pridobivanja subvencij in nejasnostjo informacij glede stanovanjskih politik.
Duševno zdravje je vedno bolj pomembno
Velik poudarek pa mladi dajejo na duševno zdravje, je dejal Kramberger. To je četrto obravnavano področje.
»Duševno zdravje postaja eno najbolj perečih področij. Mladi poročajo o stresu, izgorelosti, občutkih nemoči, anksioznosti in depresiji. Opaža se porast težav z duševnim zdravjem, pri čemer je dostop do strokovne pomoči omejen, zaradi dolgih čakalnih dob.
Iz lastnih izkušenj lahko dodam, da je dosti več duševnih težav pri mladih, ki se v javnosti niti ne opazijo. Kot vrstnik in kot Ptujčan vem, kaj se na Ptuju dogaja in da veliko teh stvari ne pride v javnost, tako da je to eno področje, ki se mu je vredno posvetit,« je pripomnil Kramberger.
Mladi si želijo več pogovorov o duševnem zdravju v šolah, več preventivnih programov in dostopnosti svetovalnih storitev v lokalnem okolju.
Družbena participacija in prosti čas
Peto področje obravnavanja je bilo družbena participacija in prosti čas. Večina vprašanih meni, da njihov glas ni slišan in da imajo mladinske organizacije premalo vpliva na lokalno okolje.
Želijo si aktivnejšega dialoga, redna srečanja z občinskimi odločevalci in formalizirane vloge mladih v načrtovanju mladinskih politik.
Kar zadeva prosti čas si mladi želijo več dogodkov, kulturnih vsebin in prostorov, kjer se lahko družijo, ustvarjajo in sodelujejo. Opozarjajo, da se Ptuj pogosto preveč osredotoča na turistične prireditve, pri tem pa pozablja na potrebe mladih občanov.
To je stanje duha med mladimi
»Raziskava, ki smo vam jo danes predstavili ni zgolj statistična analiza, je dokument stanja duha med mladimi,« je še dejal Kramberger.
