Arhitekturni mojster Jože Plečnik je s svojim delom pustil izrazit pečat v Ljubljani. V Mariboru pa stoji le ena njegova stvaritev, in sicer kapela. Tri leta po prodaji kapele, usoda te še vedno ni jasna.
Slovenski jezuiti so leta 2020 prodali kapelo na Ljubljanski ulici 13 v Mariboru, v neposredni bližini garažne hiše Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Zemljišče in poslopje jezuitske rezidence je kupil lastnik garažne hiše, podjetje Best In Parking. Ob prodaji so napovedali, da bodo semenišče porušili in na tem mestu zgradilo še eno parkirno hišo.
Napovedano rušenje je v javnosti naletelo na buren odziv. Notranjost kapele Srca Jezusovega, je namreč leta 1932 zasnoval Jože Plečnik in velja za edino Plečnikovo zapuščino v Mariboru.
Kaj se dogaja s Plečnikovo kapelo?
Po treh letih od prodaje usoda Plečnikove kapele še vedno ni jasna.
Mariborski mestni svetnik in nekdanji podžupan Milan Mikl je na prejšnji redni seji vodstvu občine zato postavil vprašanje: »Kaj se dogaja s Plečnikovo kapelo?«
Dodal je, da v stranki SDS menijo, da bi se moral Maribor boriti za Plečnikovo kapelo, kot se bori Ljubljana za Plečnikov stadion. Župana je pozval, da poda svoje stališče.
Arsenovič na vprašanje svetnika ni odgovoril, je pa namesto njega odgovor podal mariborski podžupan Gregor Reichenberg, ki je zadolžen za arhitekturo in prostor.
Opremo odstranili iz kapele in shranili na varno
Podžupan je v odgovoru zapisal, da je Plečnikova kapela edina prostorska manifestacija Plečnikove misli v Mariboru in je že zaradi tega velikega pomena za mesto. Kot je znano, so nekatera Plečnikova dela umeščena na zaščiten seznam Unesco.
»V mariborskem primeru gre za izvedbo interierja, postavitev vhoda in izvedbo lucernarija nad prezbiterijem,« je pojasnil.
»Ker so jezuiti objekt prodali in je v tem trenutku objekt prazen, smo se z njimi dogovorili, da so opremo varno odstranili in jo hranijo v primernem skladišču pod okriljem Mariborske nadškofije,« je razložil podžupan.
Oprema je bila v svoji zgodovini tokrat že drugič odstranjena in spravljena na varno. Kot zanimivost je Reichenberg izpostavil, da je opremo odstranjevala ista mizarska delavnica, ki jo je tudi izdelala: »Gre za mizarsko delavnico z dolgo družinsko tradicijo.«
Prihodnost samostanskega objekta ostaja neznanka
»Prihodnost samega samostanskega objekta v tem trenutku ni jasna,« je dejal podžupan. Kot pravi, mora lastnik skladno z Občinskim podrobnim prostornim načrtom izvesti arhitekturni natečaj, preden se lahko odloči za njegovo odstranitev.
»Kar zadeva kapelo, oziroma interier, pa obstajata dve možni poti,« pojasnjuje.
Strožja, ki je bolj konservatorsko naravnana, se zavzema za ohranitev kapele znotraj obstoječega objekta: »Pri tej možnosti ni jasno, kdo bi odkupil objekt od sedanjega lastnika, kdo bi skrbel za objekt, kaj bi s preostalimi prostori v objektu.«
Druga, bolj drzna pot, pa predlaga izvedbo novega objekta v neposredni okolici, s katerim bi se poklonili Plečniku in vanj umestili originalno opremo.
»Ta druga pot omogoča tudi prepotrebno možnost širitve programov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki bi v tem primeru morala biti kupec samostana s pripadajočo okolico,« dodaja podžupan.
Reichenberg navaja, da je prihodnost kapele torej odvisna od več dejavnikov, prvi med njimi pa je zagotovo sedanji lastnik objekta.
