Poslanka Katja Kokot je na ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca naslovila pisno poslansko vprašanje o ptujski južni obvoznici.
Poslanka Katja Kokot je v ospredje postavila dolgoletno prometno problematiko Ptuja in okolice. Na ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca je 9. julija naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s ptujsko južno obvoznico.
Kokot opozarja, da Ptuj na ustrezno cestno rešitev čaka že dve desetletji. Cestna povezava od Ormoža do Markovcev je po njenih navedbah v zadnji fazi, prihodnje leto pa naj bi bila zaključena in odprta za promet. S tem naj bi po novi cesti stekel tudi tovorni promet iz Hrvaške. Težava ostaja nadaljevanje trase, saj se cesta konča v Markovcih.
»Ptuj ne more naslednjih 20 let čakati na izgradnjo severne ormoške obvoznice.«
Kokot poziva k ponovnemu razmisleku o južni trasi
Poslanka izpostavlja možnost južne trase ob jezu Markovci in nasipu Ptujskega jezera. Po njenih navedbah bi se s takšno umestitvijo izognili poseganju v Krajinski park Šturmovec, večina zemljišč na predlagani trasi pa naj bi bila v državni lasti, zaradi česar bi bila izvedba lahko hitrejša.
Ob tem je kritična do časovnice severne obvoznice. V poslanskem vprašanju navaja, da naj bi bila njena gradnja predvidena šele čez približno 20 let, med razlogi za tako dolg rok pa omenja težave z odkupi kmetijskih zemljišč.
Po njenih navedbah bi bila severna različica tudi petkrat dražja od južne, med drugim zaradi mostov, pokritih vkopov, krožišč in Puhovega mostu.
Preberite še:
Ves tranzit bo speljan skozi Markovce in Spuhljo
Prav posledice dolgoletnega čakanja so osrednji poudarek njenega vprašanja. Kokot opozarja, da bi bil ob takšnem scenariju tranzit še prihodnji dve desetletji speljan po običajni cesti skozi Markovce in Spuhljo proti Puhovemu mostu, promet pa bi se po odprtju nove povezave lahko še povečal.
Ptuj se po njenih besedah že zdaj srečuje z dnevnimi zastoji, dodatno obremenitev pa predstavlja promet iz ptujske industrijske cone.
Zato predlaga, da bi država, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo ponovno sedli za skupno mizo in proučili možnost južne trase.
V poslanskem vprašanju ocenjuje, da bi bila ta rešitev lahko petkrat cenejša in morda izvedljiva že v petih letih. Trasa ob jezu Markovci in nasipu Ptujskega jezera pa po njenem predlogu ne bi posegala niti v krajinski park niti v kmetijska zemljišča.
Kokotova zato od ministra pričakuje jasno opredelitev. Svoje poslansko vprašanje je sklenila neposredno: »Kakšno je vaše stališče glede izgradnje ptujske južne obvoznice?«