Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico postala društvo: »Do zdaj smo lahko samo lajali, zdaj bomo lahko tudi ugriznili«

Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico je pred javno razgrnitvijo dokumentacije za traso glavne ceste Ptuj–Markovci, ki bo javnosti dostopna do 26. junija, naredila pomemben organizacijski korak. Ustanovila je društvo in pridobila status pravne osebe, s čimer želi okrepiti svoj vpliv v postopkih, povezanih z dolgo pričakovano prometno rešitvijo.

Predsednik društva Mitja Krapša poudarja, da ustanovitev pravne osebe ni spremenila temeljnega poslanstva iniciative, temveč predvsem njene možnosti ukrepanja.

»Da lahko sprožimo sodne postopke proti državi. Do sedaj smo lahko samo 'lajali', sedaj bomo pa lahko tudi 'ugriznili', če bo treba,« je neposreden Krapša.

Po njegovih besedah ostajajo cilji društva enaki kot ob ustanovitvi civilne iniciative. V ospredju je izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev ob Ormoški cesti in v Spuhlji, kjer se že vrsto let soočajo z intenzivnim prometom.

»Civilna iniciativa je bila ustanovljena zaradi neznosnih razmer ob naših hišah. In to želimo spraviti v zakonske okvirje te ceste. Ta cesta, kakor koli se to zdi nemogoče pri 15.000 vozilih povprečnega letnega dnevnega prometa, nima okoljevarstvenega soglasja niti gradbenega dovoljenja, saj je od leta 1950 bila samo 'vzdrževana v javno korist',« trdi Krapša.

»Razmere so nevarne in nezdrave«

V iniciativi so kritični do trenutnega prometnega stanja na območju Ormoške ceste in Spuhlje. Po njihovem mnenju gre za razmere, ki presegajo običajne prometne obremenitve in neposredno vplivajo na kakovost bivanja.

»Ocenjujemo jih kot nemogoče nenormalno stanje. Razmere so nevarne in nezdrave. Nemogoče je spati zaradi tovornjakov, izpostavljeni deli nepremičnin pa so praktično neuporabni,« opozarja predsednik društva.

Kot glavni problem izpostavlja tranzitni tovorni promet skozi naselja.

»Mednarodni tranzit nima kaj iskati v naseljih. To so rešili v vseh sosednjih državah z vzpostavitvijo TEN-T koridorjev in maksimalnim usmerjanjem prometa nanje, pri nas pa se temu izogibajo, da tovornjakom v tranzitu ni treba plačati cestnine.«

Po njegovih besedah so posledice za lokalno prebivalstvo daljnosežne.

»Mislim, da primer, da sta otrok na poti v šolo ter kamion mednarodne špedicije na isti vozni površini iste ceste, pove vse. Določeni otroci niti do igrišča ne morejo, ker ponekod ni pločnikov. Hrup podnevi in ponoči je neznosen, tudi ob nedeljah. Ko gredo ostali spat, se mimo nas zgrnejo stotine kamionov. Rakotvorni delci so po naših navedbah od 1,4- do 16-krat nad zgornjo dovoljeno mejo. To je huje, kot če imaš zastrupljeno vodo. Tisto si lahko kupiš, kako pa dobiti čist zrak?«

Južna trasa da, a ne skozi Šturmovec

V javnosti se ob načrtovanju nove cestne povezave pogosto pojavljajo razprave o južni trasi obvoznice. Krapša pravi, da bi si tudi v iniciativi želeli južno rešitev, vendar ocenjujejo, da je izvedba skozi območje Šturmovca danes praktično nemogoča.

»Bi bili veseli, če bi bila južna, ampak realno po letu 1994 je nemogoče uvrstiti traso čez Krajinski park Šturmovec, ki je del najvišje zaščitenega habitata. Po osmih letih obiskovanja vseh institucij, od ministrstev do zavodov za varovanje narave in naravovarstvenikov, ter po lastnih raziskavah nam je postalo jasno, da cesta čez Šturmovec ni izvedljiva.«

Po njegovem mnenju bi nova cesta prinesla predvsem razbremenitev naselij.

»Največja prednost bi bila razbremenitev količine prometa skozi naselje in umik mednarodnega tranzitnega tovornega prometa iz naselja.«

Pripombe na razgrnjeni osnutek

V času javne razgrnitve osnutka trase člani društva zbirajo pripombe, ki jih bodo v predpisanem roku posredovali pripravljavcem projekta. Med ključnimi pomisleki navajajo spremembe pri načrtovanem pokritem vkopu.

»Omenjeni vkop so zaključili bistveno bližje hišam, kot je bilo na začetku dogovorjeno. Posledično ljudje tej trasi nasprotujejo, saj jim stanje poslabša namesto izboljša. Menimo tudi, da protihrupni ukrepi niso zadovoljivi.«

Opozarjajo še na vprašanja prehajanja divjadi in poplavne varnosti.

»Manjka rešitev za divje živali, ki prehajajo cesto in bo prihajalo do naletov. Na tem območju smo že imeli poplave in ljudje so zelo občutljivi ter ne zaupajo projektantom glede rešitve, ki bo zarezala v podtalnico. Posebej zato, ker je projektant sam povedal, da se bo podtalnica prelivala čez rov pokritega vkopa.«

Napovedujejo tudi upravni spor

Po oddaji pripomb se dejavnosti društva ne bodo zaključile. Nasprotno, napovedujejo tudi pravne korake.

»Sledil bo upravni spor za zaustavitev mednarodnega tranzitnega prometa skozi naselje,« napoveduje Krapša.

Ptujske obvoznice ne bo še desetletje?

Ob tem opozarja, da bi nadaljnje odlašanje z gradnjo obvoznice imelo resne posledice za območje Ptuja in okoliških krajev.

»Če obvoznice ne bo še desetletje, Ptuj in okolica ne bosta čakala na boljšo cesto. Živela bosta v trajno legaliziranem izrednem stanju prometa, hrupa in onesnaženja. Zato mora biti argument civilne iniciative širši od zgolj zahteve po obvoznici. Zahtevati je treba takojšnje prehodne ukrepe, ker desetletje ali več čakanja ob obstoječih meritvah ni več sprejemljivo.«

Po njegovem mnenju bi morali med ukrepe vključiti omejitve tranzitnega tovornega prometa skozi naselja, nadzor po kategorijah vozil, aktivno protihrupno zaščito ter celovito pravno obravnavo prometnega koridorja.

Javna razgrnitev dokumentacije za načrtovano traso glavne ceste Ptuj–Markovci je odprta do 26. junija. V tem času lahko prebivalci in zainteresirana javnost podajo pripombe ter predloge na predstavljene rešitve.