Več predstavnikov kmetov iz Haloz in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na seji odbora državnega zbora za kmetijstvo, ki je obravnaval spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami, izpostavilo zahtevnost kmetovanja v Halozah.
Ministrica Irena Šinko si bo razmere danes ogledala tudi na terenu.
»Če mi s pregledom in revizijo tega modela točkovanja ne bi mislili resno, ne bi danes šli v Haloze na ogled, da se na terenu prepričamo, kaj je tisto, kar je problematično. In da potem tudi vidimo, kaj lahko v modelu naredimo,« je ob koncu nujne seje odbora, sklicane na zahtevo poslanske skupine SDS, dejala Šinko.
Med drugim je spomnila, da je v obdobju 2023-2027 za plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki rezerviranih 48 milijonov evrov letno, in da če se bo popravek izvajal, se bo znotraj tega zneska.
Kmete razburjajo napovedane spremembe pri plačilih OMD
Kmete v Halozah, pa tudi na nekaterih drugih območjih po Sloveniji, razburjajo napovedane spremembe, ki se z novim letom obetajo pri plačilih OMD. Država spremembe uvaja po več letih spremljanja sistema točkovanja in po modelu, ki so ga pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Rezultat sprememb v grobem kaže, da bo po novem od okoli 46.600 kmetij, ki so pri nas vključene v plačila OMD - ta so sicer samo del plačil v kmetijstvu - približno tretjina kmetij dobila več sredstev, tretjina manj, tretjina pa približno enako.
Največ razburjenja povzroča sprememba, ki manj sredstev prinaša kmetijam na območjih pod 500 metrov nadmorske višine, ki pa se mnoge zaradi strmega terena prav tako soočajo z zelo zahtevnimi pogoji kmetovanja.
V Halozah delo večinoma poteka ročno
Poslanka Suzana Lep Šimenko, ki je v imenu pobudnikov predstavila zahtevo za sklic nujne seje, je izpostavila 'specifičnost' Haloz, kjer delo večinoma poteka ročno ali pa je za to potrebna prav posebna mehanizacija, ki si je številni ne morejo privoščiti.
Predlog točkovnega sistema je opisala kot »najslabši možen način za ohranitev kmetij na območjih, kot so recimo Haloze.« Pozvala je ministrstvo in poslance k ponovnemu razmisleku in iskanju ustrezne rešitve.
»V tem modelu točkovanja je obdelava strmin neustrezno vrednotena in podcenjena. Predvsem pa je po naših ocenah precenjena nadmorska višina 500 metrov,« je menil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Na zbornici menijo, da ker izvedbeni akti še niso sprejeti, je še čas za ponovni izračun in znotraj tega ustrezne popravke.
Tudi kmetijski svetovalec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Franci Ornik je pozval k popravkom modela točkovanja. Opozoril je na nevarnost opuščanja kmetij, saj si danes mladi prevzemniki kmetij znajo stvari hitro izračunati. In če ugotovijo, da se nekaj ne izplača, se za to ne bodo odločili, je dejal.
Redek: Nekatera izhodišča za model točkovanja so nekoliko zastarela
Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije je menil, da so nekatera izhodišča za model točkovanja nekoliko zastarela, saj se denimo izkazuje, da imajo zaradi klimatskih sprememb kmetje, ki obdelujejo površine na nadmorski višini 500, 600 metrov, zaradi vročinskih valov danes boljše pridelke kot tisti na nižjih nadmorskih višinah.
Na zahtevnost obdelave kmetijskih površin v terensko razgibanem in strmem območju Haloz je opozorilo še več drugih predstavnikov kmetov, ki so izpostavili tudi pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti, h kateri prispevajo kmetje, prav tako njihov prispevek k ohranjanju podeželja in razvoju turizma.
Predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije Tomaž Cunder je povedal, da letošnji točkovnik ni primerljiv s tistim iz leta 2009 oziroma 2010, in da manj točk po novih izračunih ne pomeni tudi manj plačil.
Glede nadmorske višine se strinja, da je lahko problematična, da pa so 500 metrov nadmorske višine povzeli po domači in tuji strokovni literaturi kot »neko izkustveno mejo, do koder uspevajo določene kulture.«
Poudaril je tudi zahtevnost priprave modela točkovanja in dodal, da ga je verjetno lažje izračunati v državah, ki nimajo tako razgibanih terenov kot Slovenija.
Poslanci odbora večinsko potrdili predloga dveh sklepov koalicije
Poslanci odbora so ob koncu seje večinsko potrdili predloga dveh sklepov koalicije. Med drugim vladi predlagajo, da v drugi polovici leta 2023 opravi revizijo in analizo učinkov posodobljene metodologije točkovanja.
S tem se ni strinjala poslanka Lep Šimenko, ki meni, da lahko napake, če je do njih prišlo, popravijo takoj.
