Nana Irgolič je dekle, ki je že od nekdaj sanjalo o tem, da se bo nekoč ukvarjalo z umetnostjo. Kot nam zaupa na začetku pogovora, je že kot otrok v umetnosti našla občutke radosti.
»Vedela sem, da je to področje, kjer sem dobra in ki ga želim raziskati,« nam je zaupala.
Navdihuje jo trajnostni način življenja
Tako se je odločila tudi za študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Maribor, kjer se je z umetnostjo bolje spoznala in se tudi prvič srečala s pojmom trajnostna moda.
»Takrat me je pretreslo dejstvo izkoriščanja otrok pri izdelavi oblačil hitre mode. Počutila sem se skoraj odgovorno, da na tem področju prispevam del sebe in svojega znanja. V zadnjem letniku študija sem tako začela raziskovati, kako bi odpadno blago lahko vključevali pri predmetu likovna umetnost. Ustvarjati sem začela šivane slike, ki so kasneje prerasle v idejo o preoblikovanju oblačil z vezeno umetnino,« je pojasnila.
Predajati želi sporočilo sočutnosti, razumevanja in empatičnosti
Nana Irgolič je danes po poklicu profesorica likovne pedagogike, a je hkrati tudi vsestranska umetnica in uspešna podjetnica. Njena strast je predvsem trajnostna moda oziroma nadgrajevanje že uporabljenih kosov z vezeninami.
Za kaj pa se je pravzaprav odločila ravno za to vrsto umetnosti?
»Ne samo, da ustvarjam trajnostne izdelke, ampak takšen življenjski slog tudi živim. Zame je bilo to samoumevno, je nekaj, kar naravno prihaja iz mene. Svoje življenje želim živeti (čim bolj) zavestno na vsakem koraku, ne glede na to, kaj počnem.
K temu spadajo tudi moje umetnine, skozi katere tudi predajam sporočilo sočutnosti, razumevanja in empatičnosti do vseh čutečih bitij,« je poudarila.
»Sedaj sem prepričana, da je zame to edina pot, ki me lahko iskreno osrečuje«
Kako pa je torej iz želje po ustvarjanju in trajnostnega načina življenja prišlo do tega, da je začela tudi s svojo podjetniško potjo?
Kot nam pojasni, si ni nikoli predstavljala, da bo kdaj pristala v podjetniških vodah, predvsem zaradi splošnega mišljenja, 'biti umetnik ni poklic', a se je naposled vendarle obrnilo tako, da je danes podjetnica.
»Sedaj sem prepričana, da je zame to edina pot, ki me lahko iskreno osrečuje. Poleti 2022 sem uradno odprla svoje podjetje NANÁ.«
Njena podjetniška pot se je začela s sprejetjem v program PONI Pomurje.
»Med programom sem imela možnost razvijati svojo podjetniško idejo, torej predelava in olepševanje monotonih vintage puloverjev, pri čemer sem dobivala usmeritve mentorjev različnih področjih. Tekom programa PONI sem razvijala tudi grafično podobo svojega, takrat še bodočega podjetja in začela izdelovati spletno stran s pomočjo Kaje in Marka Javerška,« je pojasnila.
Trajnostna moda jo je popeljala celo v Pariz
Po programu PONI Pomurje se je Nana vključila tudi v program Erasmus za mlade podjetnike, ta jo je popeljal celo v Pariz, prestolnico mode, kjer se je učila od uveljavljene slovenske podjetnice.
»Štiri mesece sem se imela možnost učiti od slovenske podjetnice, ki živi v Parizu, Špele Lenarčič in njene ekipe v podjetju 3RD MAN. Tam sem bila vključena v razna opravila, ki so potrebna za vodenje podjetja; od iskanja in sortiranja inspirativnih fotografij, izdelovanja mood boardov, obiskov raznih vintage trgovin, do službenih izletov na francosko podeželje in sodelovanja pri kampanji ter fotografiranju prestižne modne znamke Chaumet,« je dodala.
Kot nam je razložila, ji je izkušnja v Parizu dala ogromno, predvsem znanje in ljudi za vse življenje, pa tudi samozavest in osebnostno rast.
»Poleg vsega podjetniškega znanja sem predvsem zrastla kot oseba. Seveda se vsak dan učim, ampak sedaj vase še bolj zaupam in vem, kam se obrniti na pomoč, ko jo potrebujem. Predvsem pa sem hvaležna za pristne odnose, ki sem jih spletla s puncami podjetja 3RD MAN in vsemi novimi prijatelji, ki sem jih v Parizu našla,« je še dejala.
Kljub temu pa se je nato pomurska podjetnica vendarle vrnila v Slovenijo, kjer ustvarja v svojem podjetju in sodeluje pri različnih projektih.
Z vezenino predelane srajce in puloverji
V sklopu svojega podjetja NANÁ danes nastajajo čudoviti trajnostni in unikatni izdelki. V stalni ponudbi so predvsem z vezenino predelane srajce in puloverji oziroma tako imenovana 'vintage' oblačila.
Vezenina pa je minimalistična in elegantna.
»Te kose oblačil tudi sama najraje oblečem in posledično so tudi 'umetniški material', na katerega najraje ustvarjam. Pa tudi zaradi njihove praktičnosti, kadar 'ne vemo, kaj obleči',« je jasna.
Hkrati se mlada umetnica trudi, da izbere srajce in puloverje, ki so iz kvalitetnih naravnih materialov, na primer iz bombaža ali lana. Ne gre samo za to, da je oblačilo rabljeno, ampak tudi iz česa je narejeno.
»Želim biti vzgled, kako se stvari lahko kreativno izboljšajo«
Kot pojasni, pa je dandanes, med kupom poliestrskih oblačil in hitre mode, to včasih tudi velik izziv.
»S tem, ko ustvarjam z že obstoječim materialom, sem iskrena do sebe. Družbi želim predstaviti in ponuditi alternativo, ki je prijazna do ljudi, živali in okolja ter hkrati estetska. Želim biti vzgled, kako se stvari lahko kreativno izboljšajo. Kako iz nečesa, v čemer si dober, ustvariti trajnostno navado.
Ponovna uporaba materiala zame predstavlja ponovno priložnost, novo življenje. Seveda je kdaj kakšno stvar potrebno kupiti (recimo nit ali papir) in takrat poskrbim, da izberem čim bolj okolju prijazno. Predelane srajce in puloverji pa so absolutno zmeraj iz druge roke in iz naravnih materialov,« še doda.
V ponudbi tudi mini ilustracije iz rabljenega blaga
Poleg puloverjev in srajc z vezeninami, pa so v ponudbi NANE tudi razne umetnine oziroma slike in ilustracije iz rabljenega blaga.
»Ustvarjam tudi mini ilustracije iz koščkov rabljenega blaga ter večje minimalistične slike, kjer združujem naravne pigmente, že obstoječe barve in vezenino,« je razložila Irgoličeva.
Tukaj pa se njena ustvarjalna žilica še ne ustavi. S čutom pedagogike se je odločila tudi za izvajanje ustvarjalno-izobraževalnih delavnic, ki jih izvaja v okviru projekta Active Citizens Fund Slovenija na Osnovni šoli Gornja Radgona.
Znanje o trajnostni modi tako prenaša tudi na otroke, kmalu pa bo začela še z delavnicami za odrasle.
»Za otroke (in kmalu tudi za odrasle) organiziram ustvarjalno-izobraževalne delavnice, kjer se učimo veščin vezenja in izdelovanja z že obstoječim materialom. Nudim pa tudi nasvete raznim podjetjem ali sodelovanja, kjer na kreativen način iščemo (bolj) trajnostne idejne zasnove in rešitve,« je še pojasnila.
Kakšni so cilji za naprej?
Za konec smo mlado podjetnico povprašali tudi o tem, kakšni so njeni cilji in izzivi za naprej.
»Eden večjih letošnjih ciljev je ustvariti kolekcijo predelanih srajc s slovensko ustvarjalko Petro Frank, ki deluje pod imenom Francine in modno oblikovalko Zalo Hrastar (Morja). Obožujem, ko se ljudje z različnimi veščinami združijo in ustvarijo nekaj čarobnega. Ta kolekcija bo zagotovo še en korak k drugačni, bolj zeleni miselnosti družbe.
Rada pa bi raziskala tudi možnosti predstavitve svojih trajnostnih umetniških del v galerijah večjih evropskih mest. Vse se začne s prvim korakom. Upam, da bo moj, kar se da, lahek,« je zaključila.
Starejše novice
