Prenovljeni zeliščni vrt obiskovalcem ponuja spoznavanje rastlin, njihove zgodovine in uporabe v grajskem življenju.
Na Ptujskem gradu je že v zgodnjih poletnih dneh začela nastajati ideja za preureditev zeliščnega vrtička, ki že dolga leta domuje med grajskimi zidovi. Vrtiček ne povezuje samo zgodovine in tradicije samega gradu, ampak ponuja tudi priložnosti za učenje in občudovanje.
Vrt, ki je lociran na spodnjem dvorišču gradu, tik ob portalu zgornjega, je nastal že pred leti. Pred tem so zanj skrbeli v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, pri vzdrževanju pa je pomagalo tudi Turistično društvo Ptuj. Že pred novo ureditvijo je služil kot prijetna estetska točka in prostor za spoznavanje zelišč.
Čeprav je bil vrt že več let del zgodbe gradu, je njegova oskrba zahtevala veliko dela, potrebne pa so bile tudi obnove tako rastlin kot samega videza vrta.
Ptujski muzej naredil korak naprej
Zdaj je k projektu z novo vnemo pristopil Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, ki je odgovoren tudi za videz grajskih površin. K sodelovanju je povabil podjetje TERRA VIVA, Irena Sarić, s. p., in podizvajalca Urejanje okolice KRTEK, Tomaž Trafela, s. p.
Sarić je kot avtorica projekta pripravila načrt obnove vrtička in sodelovala pri sami izvedbi, Trafela pa je bil glavni izvajalec tehničnih del, čiščenja in zasaditve. V pogovoru z avtorico projekta smo izvedeli, kako je vrt nastajal in kaj lahko zdaj najdemo na njegovi površini.
»Po svojem ogledu sem podala predlog, da se vrt revitalizira, saj je veliko rastlin iz pretekle zasaditve izginilo, bolj invazivne pa so prevladale. Ker so v muzeju izrazili željo, da njegov namen ostane enak, torej da ostane zeliščni vrt, se je to tudi upoštevalo pri zasnovi. Eno tretjino rastlin je bilo mogoče uporabiti v novi zasaditvi, dodale pa so se tudi nove. Razmišljali smo tudi o tem, da mora biti vrt dolgoročno vzdržljiv, zato smo se odločili en del prekriti z zastirko oziroma sekanci.«
Proces načrtovanja obnove se je začel že poleti, sledila sta čiščenje in priprava območja, v zgodnjih jesenskih dneh pa je prišlo na vrsto samo urejanje, sajenje in gradnja bolj funkcionalnega roba, saj se zaradi naklona hriba in vremenskih razmer pogosto pojavlja erozija prsti in zastirke. Tako je del vrta tudi lesena konstrukcija, ki ima poleg uporabne tudi okrasno funkcijo.
»Že takrat se je pokazalo, kako zanimiva je ta točka za mimoidoče. Mimo so se premikale turistične skupine, posamezni turisti, družine, upokojenci in naši lokalni sprehajalci, med njimi pa se jih je veliko z veseljem zadržalo in pogledalo, kaj na vrtičku raste, tudi zaradi zanimanja za zdravilne rastline.«
Zelišča bila del zasaditev na grajskih vrtovih
V zeliščnem vrtičku, ki je zdaj opremljen tudi s sistemom kapljičnega zalivanja, najdemo najrazličnejše rastline, od tradicionalnih do modernejših. Med njimi se skriva tudi nekaj okrasnih trajnic, ki ne samo polepšajo podobo vrta, ampak se tudi skladajo s tradicijo, ki izhaja že iz daljne zgodovine domačih vrtov.
Zelišča so bila namreč vedno del starih zasaditev na grajskih vrtovih, saj so jih ljudje uporabljali za pripravo hrane, dišav in v zdravstvene namene, okrasne rastline pa so prispevale k barvitosti in celoletni estetski podobi.
»Vrt je zasnovan s pogledom na estetiko, praktičnost vzdrževanja in učne vsebine. Upoštevali smo zeliščni vrt v najširšem smislu, v njem je torej kar nekaj tradicionalnih rastlin, kot so plahtice, krvomočnice, pljučnik …, pa tudi takih, ki so sodobnejše in se skladajo z zahtevnim rastiščem med vročimi grajskimi zidovi. Najdemo tudi nekaj zelišč mediteranskega porekla, na primer sivko, rožmarin in lovor. Vrt se bo sicer še postopoma bogatil, trenutno pa smo dali prednost obliki pred širokim asortimanom. Za dodatek je tudi nekaj okrasnih rastlin.«
Kako bo potekalo vzdrževanje vrtička v prihodnje?
Za zeliščni vrt bo še naprej skrbela Sarić, ki bo v pomladnem času poskrbela za čiščenje vrtička, med letom pa za obrezovanje in nabiranje zelišč. Vrt se bo še naprej širil in bogatil z novimi rastlinami, ki ga bodo popestrile ter mu dodale najrazličnejše barve, vonjave in okuse.
Dodale se bodo tudi tablice z imeni rastlin, ki bodo vsakemu mimoidočemu omogočile, da jih spozna. To pa je tudi eden izmed namenov prenovljenega zeliščnega vrta.
Pomemben del muzejskega programa sta tudi pedagoški in andragoški program, ki ju v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož pripravlja Pedagoška služba. Tam sta zaposleni dve kustosinji pedagoginji, Metka Stergar in Renata Čeh, ki sta nam odgovorili na nekaj pomembnih vprašanj o prenovljenem vrtu.
Zamisel se je porodila med epidemijo
Ideja o uporabi zeliščnega vrta v učne namene se je porodila med epidemijo covida-19, ko zaradi omejitev zbiranja v zaprtih prostorih muzejskih učnih ur ni bilo mogoče izvajati na običajen način.
V muzeju so zato iskali možnosti za izvedbo dejavnosti na prostem, ki bi jih lahko hkrati povezali z muzejskimi zbirkami. Grajski zeliščni vrt se je izkazal kot primeren prostor za doživljajsko spoznavanje rastlin in nekdanjega življenja na gradu.
Vrt so vsebinsko povezali z muzejskimi zbirkami v prvem nadstropju Ptujskega gradu, kjer lahko obiskovalci spoznavajo, kako so zelišča nekoč uporabljali pri pripravi hrane, zdravljenju, osebni higieni in odišavljanju prostorov.
Ker vrt v vmesnem obdobju nekaj časa ni bil urejen, pedagoškega programa niso izvajali. Z njegovo ponovno ureditvijo pa se odpira možnost za oživitev dejavnosti, ki povezujejo naravno in kulturno dediščino.
Učenje skozi vonj, dotik in opazovanje
Glavni cilj pedagoškega programa je obiskovalcem približati življenje na gradu skozi zgodbe zdravilnih in drugih uporabnih rastlin. Zelišča so bila namreč pomemben del vsakdanjega življenja, saj so jih uporabljali za začinjanje hrane, pripravo dišav in tradicionalnih zdravilnih pripravkov.
Kot pojasnjujeta kustosinji, ima pri tem pomembno vlogo izkustveno učenje. Obiskovalci lahko rastline opazujejo, vonjajo, se jih dotikajo in raziskujejo njihove lastnosti, nato pa pridobljeno znanje povezujejo z originalnimi muzejskimi predmeti.
S takšnim pristopom želijo spodbujati radovednost, povezovanje znanja z vsakdanjim življenjem ter zanimanje za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Dejavnosti za vse generacije
Grajski zeliščni vrt ponuja možnosti za učenje obiskovalcem različnih starosti, od predšolskih otrok in osnovnošolcev do srednješolcev, odraslih in starejših.
Dejavnosti je mogoče prilagoditi starosti, predznanju in zmožnostim posameznih skupin. Najmlajši lahko rastline spoznavajo skozi zgodbe, igro in uporabo čutov, predvsem z vonjanjem in tipanjem zelišč.
Za osnovnošolce je mogoče program povezati z ogledom grajskih soban in ustvarjalno delavnico, na kateri izdelajo dišeče vrečice s sivko. Starejšim učencem in odraslim pa lahko ponudijo poglobljene vsebine o zgodovinski uporabi zelišč, njihovem pomenu v vsakdanjem življenju in povezavi z muzejskimi zbirkami.
Povezovanje naravne in kulturne dediščine
Kustosinji poudarjata, da je grajski zeliščni vrt sicer majhen, vendar vsebinsko bogat del Ptujskega gradu. Njegova posebnost je predvsem v tem, da omogoča nekoliko drugačno spoznavanje zgodovine, ne le skozi muzejske predmete in pripovedi, temveč tudi skozi vonje, dotik in neposredno izkušnjo narave.
Obiskovalci lahko tako rastline najprej spoznajo na vrtu, nato pa v grajskih sobanah odkrijejo, kako in za kaj so jih uporabljali nekoč. Na ta način grad postaja tudi prostor raziskovanja in doživljajskega odkrivanja zgodb iz preteklosti.
Prenovljeni zeliščni vrt tako poleg estetske opravlja tudi izobraževalno funkcijo. Namenjen je različnim generacijam obiskovalcev, od otrok in družin do turistov in starejših, ki obiščejo Ptujski grad.
Delček zeliščnega vrta pa lahko obiskovalci tudi okusijo. V grajski kavarni namreč pri pripravi nekaterih pijač uporabljajo zelišča, ki rastejo prav na grajskem vrtu.
