Od novih delovnih mest do okoljskih bremen: Kaj so na soočenju povedali ptujski županski kandidati?

Kako na Ptuj privabiti podjetja z višjo dodano vrednostjo, izboljšati plače in poskrbeti, da bi imeli od gospodarskega razvoja koristi tudi prebivalci? Ta vprašanja sem v drugem delu razprave o gospodarstvu in okolju odprla novinarka Ptujinfo Nina Držaj, ki sem vodila enega od vsebinskih sklopov soočenja petih kandidatov za župana Mestne občine Ptuj.

Kandidate sem soočila z vprašanji o zaposlovanju tujih delavcev, odnosu velikih podjetij do lokalnega okolja, privabljanju investitorjev in prihodnosti vinogradništva.

Vrabl: Podjetja in občina morajo sodelovati pri vključevanju tujcev

Nuška Vrabl (Demokrati) je odgovarjala na vprašanje o vključevanju tujih delavcev v lokalno okolje. Na Ptuju namreč živi že več kot 2700 tujih državljanov, njihovo število pa se je v zadnjem desetletju več kot podvojilo.

Vrabl meni, da odgovornosti za njihovo vključevanje ne morejo prevzeti zgolj podjetja ali občina, temveč morajo sodelovati.

»Vključevanje tujih delavcev je dejansko, bom rekla, v sinergiji tako podjetja kot občine,« je poudarila.

Opozorila je tudi, da številna podjetja zaposlujejo tuje delavce na delovnih mestih z nizko dodano vrednostjo. Kot županja bi zato vzpostavila dialog s podjetji in poiskala ukrepe za boljše vključevanje zaposlenih v lokalno življenje.

Čuš bi najprej sedel za mizo s Perutnino Ptuj

Andrej Čuš (Skupaj za Ptuj) je na vprašanje, s katerim velikim podjetjem bi se kot župan najprej pogovoril o njegovem vplivu na lokalno okolje, izpostavil Perutnino Ptuj.

Ocenil je, da je podjetje v preteklosti več prispevalo k razvoju lokalne skupnosti, med drugim s podporo športu in infrastrukturi. Opozoril je tudi na problematiko smradu.

»Perutnina Ptuj je od Ptuja dobila več, kot je Ptuju vrnila,« je dejal.

Zavzel se je za vzpostavitev partnerskega odnosa, v katerem bi občina in podjetje iskala rešitve za okoljske obremenitve ter večje koristi za lokalno skupnost.

Habjanič: Ni pomembno le število novih delovnih mest

Lina Habjanič (Levica) je odgovarjala na vprašanje, ali bi podprla investitorja, ki bi na Ptuju ustvaril 300 delovnih mest, vendar hkrati povečal promet, hrup in druge okoljske obremenitve.

Poudarila je, da bi bilo treba pred odločitvijo preveriti kakovost delovnih mest, delovne pogoje in vplive na okolje.

»Od investitorja zahtevati, da spoštuje več kot minimalne delavske standarde Republike Slovenije,« je povedala.

Habjanič je opozorila tudi na potrebo po kadrovskih stanovanjih in predlagala, da bi občina zagotovila sredstva za jezikovno izobraževanje tujih delavcev.

Širec bi privabljal obrambno, kovinsko in farmacevtsko industrijo

Janko Širec (neodvisni kandidat) je odgovarjal na vprašanje o nizki dodani vrednosti na zaposlenega in zaostajanju Ptuja pri plačah.

Kot eno od priložnosti je izpostavil evropska vlaganja v obrambno industrijo, dolgoročno pa tudi okrevanje avtomobilske industrije. Ob tem bi želel na Ptuj privabiti podjetja, ki ustvarjajo bolje plačana delovna mesta.

»Bom rekel, kovinsko predelovalna industrija, živilska industrija in pa seveda tudi farmacija,« je na vprašanje o prednostnih panogah odgovoril Širec.

Prepričan je, da bi lahko širitev gospodarskih con omogočila prihod novih investitorjev.

Gajšek: Zlata trsna rumenica ogroža ptujske vinograde

Aktualna županja Nuška Gajšek (Socialni demokrati) je odgovarjala na vprašanje o prihodnosti vinogradništva, ki ga ogrožata širjenje zlate trsne rumenice in opuščanje vinogradov.

Pojasnila je, da občina že zagotavlja sredstva za kmetijstvo, pri preprečevanju širjenja bolezni pa bi bilo treba okrepiti inšpekcijski nadzor.

»Zlata trsna rumenica je dejansko to, kar ogroža vinogradništvo,« je poudarila.

Opozorila je na težave z zapuščenimi vinogradi, zaradi katerih se bolezen širi tudi na urejene površine. Po njenem mnenju bi morali pristojni hitreje ukrepati, tudi z odstranitvijo okuženih trt na stroške lastnikov.

Vprašanja gospodarskih con in Javnih služb Ptuj

Temo gospodarstva in okolja je vodila tudi novinarka Štajerskega tednika Mojca Zemljarič. Kandidate je med drugim spraševala o okoljskih bremenih, porabi evropskih sredstev, delovanju Javnih služb Ptuj in zamujenih gospodarskih priložnostih.

Razprava se je zaostrila predvsem ob vprašanju delovanja Javnih služb Ptuj. Širec, ki je podjetje nekoč vodil, je bil kritičen do njegovega današnjega delovanja in odnosa z mestno oblastjo.

Gajšek je njegove očitke zavrnila ter poudarila, da naloge podjetja določa nadzorni svet.

Med kandidatoma se je razvila tudi razprava o Palfingerjevi investiciji v Ormožu. Širec jo je označil za zamujeno priložnost Ptuja, Gajšek pa je nasprotovala njegovim navedbam o predvidenem številu zaposlenih.

Županja je ob tem napovedala prijavo na razpis za dva milijona evrov za opremljanje obstoječih gospodarskih con.

Čuš bi ustanovil gospodarski sosvet, Habjanič opozorila na najemnine

Čuš je v razpravi opozoril, da številni podjetniki, predvsem v mestnem središču, nimajo občutka, da jim občina prisluhne. Zato bi ustanovil gospodarski sosvet, v katerega bi vključil obrtnike in podjetnike.

Habjanič je bila kritična do oddajanja občinskih poslovnih prostorov, pri katerem je odločilna najvišja ponujena najemnina. Ocenila je, da takšen pristop ne spodbuja oživljanja mestnega jedra.

Vrabl pa je opozorila na dolgotrajno načrtovanje gospodarskih con in ocenila, da bi morala občina v preteklih osmih letih na tem področju narediti več.

Industrija obremenjuje okolje

V okoljskem delu razprave je Čuš izpostavil tudi obremenitve zaradi industrije, odlagališča Gajke in drugih dejavnosti. Zavzel se je za odločnejše nastopanje občine v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj.

Habjanič bi del evropskih sredstev namenila obnovi praznih občinskih stanovanj in ureditvi javnega mestnega kopališča.

Soočenje je pokazalo, da kandidati gospodarski razvoj Ptuja povezujejo predvsem z novimi investicijami, višjo dodano vrednostjo in boljšimi pogoji za podjetništvo.