Primož Horvat, sicer specialist interne medicine, kardiolog, je že ob začetku epidemije postal vodja covid oddelka v ptujski bolnišnici.
Funkcijo vodje koronavirusnega oddelka je prevzel marca 2020. Prvi val je, na olajšanje vseh, zaobšel ptujsko bolnišnico, a miru ni bilo dolgo, je dejal na današnji novinarski konferenci Splošne bolnišnice Jožeta Potrča Ptuj ob koncu mandata sveta zavoda.
Junij 2020 je čas, ko se je začela aktivna covidna dejavnost v ptujski bolnišnici. Takrat so odprli sivo cono, ki so jo umestili med kirurški in internistični blok. Umestitev je bila premišljena, tako ni ovirala dela preostale bolnišnice.
Ob vzpostavljanju ptujske bolnišnice kot covidne se je posebej zahvalil civilni zaščiti, ki je odstopila kontejnerje, bolnišnica pa je kupila še šotor.
Odprtje in širitev covid oddelka
Septembra 2020 se je v sivi coni na Ptuju pojavil prvi pacient, kmalu pa so številke začele skokovito naraščati. Temu je sledilo odprtje oddelka.
Začeli so z osmimi posteljami, do poldneva pa je bil oddelek poln. V ptujsko bolnišnico so na zdravljenje prišli pacienti iz ve Slovenije, le en je bil iz regije.
Sledila je širitev covidnega oddelka, kar je kapacitete povišalo na 40 covidnih bolnikov. Do lanskega marca so bile te postelje zasedene cel čas.
Epidemija se je začela umirjati, junija lanskega leta so tako lahko začasno zaprli oddelek. A ne za dolgo.
Septembra lani so covidni oddelek na Ptuju ponovno odprli. Zaprli so ga le dva tedna nazaj.
Horvat: Ptujska bolnišnica s tem presegla primerljive bolnišnice po Sloveniji
Horvat je dejal, da je ptujska bolnišnica glede na covidno zdravljenje presegla tudi kakšno večjo regijsko bolnišnico.
Na Ptuju so tako v letu 2021 zdravili 700 bolnikov s koronavirusom, v Izoli so jih zdravili 627, v Jesenicah 515 - pri tem gre za dve večji bolnišnici.
Brežice in Trbovlje sta bolnišnici, ki sta manjši, tako primerljivi s ptujsko, pri čemer pa so v Brežicah zdravili 500 bolnikov, v Trbovljah pa 289.
»Smo lahko ponosni na te številke in predvsem smo lahko ponosni na to, da smo našo celotno regijo v celoti sami pokrili,« je zadovoljen Horvat. Dodal je, da so ponosni tudi na dejstvo, da so poleg bolnikov iz naše regije, zdravili tudi bolnike od drugod.
Horvat dodaja, da so znanje hitro pridobivali, težava je bila predvsem v kadru in prostoru.
Cena kadrovskega pomanjkanja pa so bila dežurstva, dolga tudi po 48 ur, po deset-, enajst- ali dvanajstkrat mesečno.
Oddelek intenzivne nege ni bil mačji kašelj
Horvat je še poudaril, da je bilo vzpostavljanje in vodenje intenzivne nege covida projekt, ki je bil zahteven iz vseh vidikov.
Covid intenzivna nega je bila vzpostavljena v prostorih navadne intenzivne nege, vzpostavili pa so jo le malo po vzpostavitvi navadnega covidnega oddelka.
Na covid intenzivni negi so imeli pet postelj, kar je premalo, da bi pokrili celotno regijo. Tako so morali veliko bolnikov preseliti v druge covidne bolnišnice.
»Takega bolnika je bilo za tako pot potrebno pripraviti, včasih je ta priprava trajala tudi cel dan,« je dejal.
Ob tem pa je opozoril, da so bolniki, ki so bili prej okuženi s koronavirusom, tega preboleli, bolezen pa se je lahko sprevrgla v kakšno drugo. Mnogi so tako v bolnišnici še ostali, le prestavljeni so bili na kak drug oddelek.
Covidni šotor še ostaja
Horvat je pojasnil, da bo šotor, ki predstavlja sivo cono, nekaj časa še ostal.
»Covid epidemija se še ni iztekla, še vedno bodo primeri. Kako se bo stvar razvijala sam bog ve,« je nadaljeval vodja covidnih oddelkov na Ptuju. Ta šotor, siva cona, pa je še edini covidni prostor, ki deluje v ptujski bolnišnici.
Bolnike, ki trenutno zaradi koronavirusa potrebujejo hospitalizacijo, premeščajo v okoliške bolnišnice.
Če je pa osnovna diagnoza drugačna in je covid le spremljevalen virus, pa jih zdravijo na Ptuju, na posameznih oddelkih.
»Upam pa, da covid oddelka več v takšni obliki, kot smo ga do zdaj, ne bomo rabili odpirati, ker dejansko ohromimo celotno bolnišnico,« še doda Horvat.
Epidemija močno podaljšala čakalne dobe
Teodor Pevec, strokovni vodja ptujska bolnišnice, je izpostavil predvsem dolge čakalne vrste, ki so rezultat epidemije.
Pevec je sicer dejal, da trenutno bolnišnica deluje skoraj tako kot pred epidemijo, a čakalne vrste se ne le zmanjšujejo, odvisne so tudi od priliva novih bolnikov.
»Če je ta priliv taki, da prostorsko, kadrovsko ne zmoremo narediti, se, seveda, čakalne dobe preveč ne bodo zmanjšale. Treba je vseeno vedeti, da se je dve leti res čakalo,« je jasen Pevec. Na čakalnih vrstah je namreč pet tisoč bolnikov več, kot je bilo pred dvema letoma.
A ostaja optimističen. Pomembno se mu zdi, da so aktivno začeli z delom tako, kot je to potekalo pred epidemijo. Obenem doda, da kadrov 'v rezervi' ni, kar pomeni, da preko svojih delovnih zmožnosti ne morejo.
Na Ptuju so najdaljše čakalne dobe na oddelkih nevrologije za čakanje na EMG, za operacijo katarakte, čakanje za proteze na ortopediji, vsa obravnava na kardiologiji.
A Pevec dodaja, da so čakalne dobe na primer na kardiologijo tako dolge zaradi priliva pacientov iz drugih okolij, kjer so te čakalne dobe še daljše.
Na Ptuju so najkrajše čakalne dobe za splošne kirurške preglede - tudi tu pa Pevec dodaja, da na te hodijo iz skorajda cele Slovenije, saj je čakalna doba izjemno kratka. Čakalne dobe so krajše tudi na endoskopijah prebavnega trakta.
Starejše novice
