Nekdanji direktor CID-a o petnajstih letih, odhodu: Moraš mlade dobiti, da vzamejo to za svoj prostor

Pred petnajstimi leti je Aleksander Kraner nastopil na poziciji prvega moža ptujskega mladinskega centra. Za njim so trije mandati, vzponi in padci, obilica novih izkušenj, ko se je tudi sam razvijal s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj. Po več kot desetletju dela na mladinskem področju je čas za nov začetek. 

Pisalo se je leto 2008, ko je nastopil delo direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj, enega najplodnejših zavodov na Ptuju. Javni zavod je bil ustanovljen 24. februarja 1994 in tako je postal eden izmed prvih mladinskih centrov v samostojni Sloveniji. To, da je mladinski, pa drži le delno.

Vizija je bila tudi ta, da bi bila vrata odprta vsem generacijam. Pod center spada sicer tudi Mestni kino Ptuj, ki se je priključil mladinskemu centru med prvim mandatom Kranerja.

Sicer iz Hajdoš je Kraner svojo službeno pot pričel na osnovni šoli na Kapelskem vrhu in v Negovi, kjer je delal kot svetovalni delavec.

Sledilo je delo v mariborski osnovni šoli, kjer je služboval kot učitelj otrok s posebnimi potrebami. Po izobrazbi je sicer socialni pedagog, a pravi, da je največ izkušenj za delu v CID-u nabral kot del Kluba ptujskih študentov. 

Se še spomnite kultne Kolnkište? Z nasmeškom pove, da prav on stoji za imenom. Spominja se obiskovanja te ptujske kleti, ki je kmalu postala pomemben alterprostor.

Več kot štirideset prostovoljcev je delalo na obnovi prostora in prav vsak je v prostoru pustil delček sebe. Prav to je del zgodbe o uspehu Kolnkište - pripadnost, druženje, razumevanje, da skupina tvori celoto. Prav kot del študentskega kluba je pridobil znanje, ki ga je spremljalo na petnajstletni poti vodje CID-a. 

CID je danes na Ptuju znan predvsem po svojem klubskem prostoru. Tam organizirajo dogodke, ki v mestu, ki je nekdaj gostil močno alternativno sceno, še diši po 'alterju'. 

Od ideje mladinske hiše do ene najvidnejših kinodvoran v tem delu Evrope 

V času Kranerjevega službovanja je prišlo tudi do priključitve Mestnega kina Ptuj zavodu CID. To je bila odločitev takratnih lokalnih politikov, a ideja mladinske hiše ni bila ideja, ki bi lahko eminentno stavbo kina povzdignila do trenutnega uspeha. 

»Politiki so se tolkli po prsih, češ, tu bomo dali mlade not in bomo rešili težave, da ne bo več zlorab drog, ne bo več alkoholizma, mladi se bodo kulturno zabavali. Ni bilo sredstev, kadra - prostor imate, pa rešite,« pripoveduje Kraner. Doda, da je bil že takrat koncept mladinskih hiš v zatonu. 

V stavbi ptujskega kina je zato želel nadaljevati prav s tem, s kinematografijo. Kraner, ki sebe sicer le stežka pohvali, tudi ko ga izzovemo, poudarja, da brez odlične ekipe ni dobrega dela.

Z Nino Milošič, trenutno vodjo ptujskega kina, se je za to stavbo pričela nova era. Pohvali se le, da mu je uspelo sestaviti dobro ekipo in na Ptuj privabiti ljudi, ki svoje delo opravljajo z dušo, profesionalno in radi. 

Ptujskemu kinu so uspeli povrniti renome, letos se je uvrstil v novi filmski napovednik Europa Cinemas, mrežo kinodvoran, ki se osredotočajo na Evropske filme. Ptuj je tako od letos naštet med pomembnejšimi mesti, ki so del te mreže. Ob boku je Parizu, Berlinu, Madridu, Oslu, Lizboni in ostalim. 

Dejavnost kina so uspešno družili z mladinskim delom, a pri tem niso želeli pozabiti na ostale generacije.

Tako so v ptujskem kinu še zmeraj pomembni dogodki, kot so Pogovor o(b) filmi, Kino Vrtiček, Filmska čajanka, vsem ljub poletni Kino brez stropa, Z dojenčkom v kino, če naštejemo le nekaj vidnejših programov. 

Po generacijah se mladinska kultura spreminja 

Kraner se spomni, da je bilo pred petnajstimi leti mlade težko dobiti v prostore CID-a. 

»Si mladinski center, namenjen mladim, narediš dogodek in se je zgodilo, da mladih ni bilo,« se spominja. 

Zaveda se, da se z generacijami spreminjajo tudi mladi. Po petnajstih letih ima dovolj kilometrine in zgodovinskega vpogleda, da opazi spremenljivost mladinske kulture. Kot primer navede izmenjave, za katere so bili mladi Ptujčani pred leti izjemno zainteresirani. To veselje do izmenjav je počasi pojenjalo, dokler zanimanja več ni bilo. 

Tako je kultura mladih nekaj živega, spremenljiva, mladinski delavci pa morajo slediti trendom in poslušati ter opazovati okolico. Kaj je tisto, kar bo mlade pritegnilo? 

Nekdanji direktor CID-a razlaga, da je zmeraj sledil nekemu notranjemu kompasu o tem, kateri dogodki spadajo v mladinski center in kateri ne. Mnogokrat so mladi potrkali na vrata centra in sami predstavili idejo o dogodku. Takih dogodkov, ko so mladi pristopili sami, je bilo veliko. CID je pomagal organizacijsko, idejo so vodili oni. In prav to - poudari - je bistvo mladinskega centra. 

Od koncertov, delavnic, pa do dogodkov, ki na Ptuj prinesejo svežino 

CID je prostor, ki mnogim mladim umetnikom nudi prvo priložnost, da se pokažejo in dokažejo. Na zidovih so visela že premnoga dela, mnogi mladi so prav tukaj dobili prvo priložnost. 

Delavnice z glasbili so v mnogih zbudile zanimanje za glasbo, izražanje. 

V mladinski prostor so mnogokrat sprejeli tudi dogodke, ki jih kdo ne bi upal. Od dogodkov LGBT skupnosti, pri katerih je bila potrebna tudi podpora policije, pa do dogodka, ki se bo v CID-u odvil v petek - House of Kunt, celo prvič na Ptuj pridejo 'drag queeni'. 

»Smo imeli idejo, da se približujejo teme, ki niso 'mainstream',« razlaga. 

Prav na to, da so mladi sami prihajali z idejami, je izjemno ponosen. 

»Vedno sem se zavedal, da moraš mlade dobiti, da vzamejo to za svoj prostor. Da je to njihovo, da se identificirajo z njim,« nadaljuje. 

»Mislite, da ste pustili odtis na Ptuju?«

»Ne znam se hvaliti,« Kraner odgovori na hitro in doda, da to je na drugih, da ocenijo. 

O svojih dosežkih ne govori veliko, omenja jih kolektivno, reči, ki so jih dosegli skupaj, cela ekipa. Pohvali se, da mu je uspelo sestaviti skupino, ki dobro sodeluje med seboj. Zase reče tudi, da mu precej dobro uspeva motivirati ljudi za skupinsko delo - v tem je dober, pove. 

A dosežki - ti so ekipni. Od vseh, ne le njegovi. To poudarja. 

»CID bo potrebno prevetriti«

Stavek, ki ga je Kraner slišal večkrat. A kaj točno to pomeni? Namigovanja, da bi na področju ptujskih zavodov lahko prišlo do sprememb, vztrajajo že dolgo. O tem, kaj točno to pomeni, se le potihoma šušlja, a gotovih informacij ni. 

»Če bo to šlo po nepravi poti, da bo CID zgubil strokovne delavce, potem bo največ izgubilo mesto,« poudari ob pogovoru o prihodnosti zavoda. 

Kraner doda, da je bil najtežji del petnajstletnega službovanja zmeraj takrat, ko se je zavod moral ukvarjati s seboj - s svojim obstojem, s poleni. V situaciji, ko se mora zavod CID ukvarjati s seboj, je tudi zdaj, doda. 

»Zelo rad se pohvalim z ekipami. Eni imajo s tem težave, tako je tudi občina. Občina bi se morala pohvaliti s svojimi javnimi zavodi. Zato jih imate, da delajo svoje delo, ti pa se samo kiti z njimi, podpiraj. Če je kaj narobe, se vmešaj - to zna delati Janković. On se ne bo vpletal v javne zavode, se bo samo hvalil z njimi,« razlaga. 

Kaj bo s plačami? 

Trenutno je CID brez vodje, brez vršilca dolžnosti. Plače morajo biti izplačane 10. marca, poraja pa se tudi vprašanje, kdo bo plače podpisal. Zavod bi moral izbrati vršilca dolžnosti, tisti, ki bi začasno opravljal delo Kranerja, pa bi za isto plačo opravljal svoje delo in delo vršilca dolžnosti. Za tako delovno mesto se znotraj zavoda kandidatov ne tre. 

In kako se je Kranerju iztekla pot na ptujskem CID-u? Razpis za njegovo delovno mesto je bil izdan že dvakrat. Drugi je bil izdan po novem letu, prijavili sta bili dve, pogojev pa nista izpolnjevali. Svet zavoda tako skoraj do izteka mandata vršilca dolžnosti direktorja CID-a ni izbral, zato je Kraner, ki se na razpis sicer ni prijavil, saj je želel zaključiti pot na CID-u, sam pove, predlagal, da nadaljuje pot vršilca dolžnosti. 

Nekaj dni pred iztekom mandata je veljal tak dogovor, na sejo sveta zavoda, kjer bi glasovali o prihodnosti pozicije Kranerja kot začasnega vršilca dolžnosti, pa ni bilo občinskega predstavnika Vladimirja Koritnika. Seja ne bi bila sklepčna, zato o točki glede vršilca dolžnosti niso glasovali.

»Je na seji povedal, da ima navodilo mestne občine, da se na CID-u več ne sme izbrati direktorja. Tega nisem samo jaz slišal. Je povedal na seji sveta zavoda. Na naslednjo ni več prišel, ko bi morali mene potrditi. Se je raje odločil, da ga ni in s tem ostane CID brez odgovorne osebe,« razlaga Kraner. 

Po objavi prispevka se je na zapisano odzvala ptujska županja Nuška Gajšek, ki je opozorila, da Kraner ni mogel biti imenovan za vršilca dolžnosti, ker odlok določa, da je vršilec dolžnosti lahko: ali kdo od prijavljenih (se ni prijavil) ali kdo od zaposlenih (on na CID-u ni bil zaposlen).

»Torej bi bilo imenovanje njega za vršilca dolžnosti nezakonito,« je povedala.