Oktobra se je na Ptuju število brezposelnih povečalo za 6,7 odstotka.
V oktobru 2025 je bilo na območju območne službe Ptuj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje registriranih 1754 brezposelnih oseb, kar je 2,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, a 6,7 odstotka več kot septembra.
Od začetka leta so delodajalci sporočili 4759 prostih delovnih mest, največ za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilce, elektroinštalaterje, zdravstvene delavce in varilce. V evidenco brezposelnih se je v tem obdobju na novo prijavilo 2481 oseb, medtem ko se jih je 2667 odjavilo, večinoma zaradi zaposlitve.
V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo vključenih 638 oseb, največ v programe usposabljanja in izobraževanja ter v javna dela. Denarno nadomestilo je septembra prejemalo 35,9 odstotka brezposelnih, povprečno v višini 866 evrov bruto.
Žirovnik: Gre za pričakovan sezonski vpliv
Tomaž Žirovnik, direktor območne službe Ptuj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je pojasnil, da gre pri oktobrskem dvigu števila brezposelnih pretežno za sezonski vpliv.
»Gre predvsem za prijave v evidenco brezposelnih oseb tistih mladih, ki so zaključili izobraževanje oziroma jim ni uspelo opraviti študijskih pogojev za vpis v naslednji študijski letnik. Gre torej za običajno sezonsko nihanje, ki smo mu priča vsako leto v tem obdobju,« je dejal.
Manjši del priliva v brezposelnost je povezan tudi s koncem turistične sezone. Žirovnik je povedal, da so turizem in deloma gostinstvo (ter s tema sektorjema povezane dejavnosti), pa nekaj malega tudi kmetijstvo, tiste panoge, ki v tem času sezonsko zmanjšujejo kadrovske zasedbe.
V zvezi z gradbeno sezono je pojasnil, da se je panoga v zadnjih letih precej spremenila in da sezonska nihanja niso več tako izrazita kot nekoč.
»Če že, pa še to zmeraj bolj izjemoma, se sezonske zaposlitve v tej panogi zaključujejo konec decembra in predvsem v januarju (odvisno tudi od vremenskih razmer).«
Kakšno je stanje na trgu dela?
Podatki o zaposlovanju na Ptujskem trenutno kažejo, da se ne dogaja nič posebnega, še manj alarmantnega, je dejal Žirovnik.
»Nekaj manjše število oddanih potreb po delavcih, kakor v preteklem in preteklih letih gre predvsem na račun manjše in strukturno neustrezne ponudbe iz vrst brezposelnih oseb. To je trend že zadnja tri leta.«
Ukrepi za ranljive skupine
Sezonski porast je po besedah Žirovnika kratkoročnega značaja in sam po sebi ne terja kakšnih posebnih ukrepov.
Pa vendarle je aktualnih veliko programov aktivne politike zaposlovanja, ki so ciljani na posebej ranljive ciljne skupine brezposelnih oseb. Prav tako je bil sprejet zakon o možnostih za skrajšanje delovnega časa, ki se lahko aktivira v primerih nenadnih sprememb na trgu dela.
Na trgu dela so najbolj ranljive skupine: mladi, starejši, dolgotrajno brezposelni in osebe s statusom invalida.
Kako bo v prihodnjih mesecih?
»Brezposelnost bo sezonsko naraščala še najmanj do konca januarja, morda še februarja 2026. Nato običajno prične strmo upadati do konca junija …« je napovedal Žirovnik.
»Glede na napovedi delodajalcev za letošnjo jesen ni pričakovati kakšnih večjih pretresov na regionalnem trgu dela. Nekaj zaznane previdnosti, občasno tudi zaskrbljenosti je zaznano v dejavnostih, ki so vezana na avtomobilsko panogo, deloma tudi poslovne storitve in tudi finančni sektor (v smislu kadrovskih konsolidacij in prestrukturiranj), sicer pa gre pričakovati rast zaposlovanja tudi v naslednjem letu.«
Poudaril je, da so delodajalci v regiji močno povezani z dobavnimi verigami in trgom Evropske unije, kar od njih zahteva hitro prilagajanje spremembam.
Opozoril je tudi, da bi morebitne gospodarske težave v ključnih državah Evropske unije, kot so Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Francija, lahko hitro vplivale na zaposlovalne trende v regiji.
