Ptujčan Ignac Habjanič odpadne plastične zamaške v dober namen zbira že osem let. Tokrat bo izkupiček namenil za zdravljenje devetletnega Marka Požgaia iz Lendave.
V tovornem skladišču na ptujski železniški postaji, ki so ga odstopile Slovenske železnice, se je tokrat nabralo približno šest ton in pol plastičnih zamaškov. Danes zjutraj so jih s pomočjo Slovenske vojske odpeljali do predelovalnega obrata v Grosuplju.
Vojakom so pri nakladanju na tovornjaka pomagali še županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, evropski poslanec Milan Brglez ter športniki in športnice leta ptujske občine: Nina Kolarič, Andreja Razlag Mai, Silva Razlag, Marija Šešerko Škrjanec, Alenka Šoler, Nevenka Dobljekar, Aleksander Kolednik, Rudi Rakuša, Denis Rus, Sašo Stojak in Milko Vesenjak.
Ptujska županja Nuška Gajšek se je vsem sodelujočim zahvalila, 74. pehotnemu polku Slovenske vojske pa podelila tudi posebno priznanje občine.
Za dobro voljo je s harmoniko poskrbel Žiga Lovrec, učenec Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
Ignac Habjanič zamaške zbira že od leta 2011, do sedaj jih je zbral že več kot 55 ton. Letos je naletel na težavo, saj podjetje MPI v Črni na Koroškem zamaškov po novem ne odkupuje več: »Zdaj sodelujemo s podjetjem Omaplast v Grosuplju, kjer dnevno predelajo okoli 30 ton plastike. Tam zamaške nemoteno odkupujejo naprej, vendar za nekoliko nižjo ceno. Prej smo za tono zamaškov dobili 260 evrov, zdaj samo še 190 evrov. Tudi novinarji so povzročili 'poslovno škodo', saj so zaradi njihovih poročanj ljudje mislili, da se zamaški ne zbirajo več. Akcija kljub temu še vedno teče kot dobro namazan stroj.«
Stotnik Stanko Lenart je povedal, da so vojaki zamaške s Ptuja odpeljali že sedemnajstkrat: »74. pehotnemu polku Slovenske vojske iz Maribora je v veliko čast, da lahko pomaga v humanitarnih akcijah.«
Markova mama Mateja Požgai je povedala, da ima Mark težave z nogami, saj trpi za spastično diplegijo oziroma krčenjem mišic: »Lani jeseni je bil ponovno operiran, bilo je zelo težko. Ponovno se je moral učiti sedeti, nogo postaviti na tla in tako naprej, zdaj pa že teka. Z zbranimi sredstvi mu želimo omogočiti čim več terapij in plavanja, da bo nekoč kar najbolj normalno hodil. Tega si sam zelo želi in za to tudi trdo gara.«
