Kreativca Marko in Boštjan
Energična Boštjan in Marko sta že kar nekaj časa v gostinstvu, Boštjan tudi bolj profesionalno, Marko pa zase pravi, da se je čisto slučajno obdržal v teh vodah. Obema se je porodila ideja, da bi si »morda Ptuj zaslužil oziroma da bi mu ponudili en premičen objekt, premičen lokalček, ki bi bil zastavljen malo drugače, v smernicah trenutnih trendov, z začimbo svojih idej,« pojasni Marko. Tako se je njuna pot začela z iskanjem prikolice, tovornjačka na kolesih, in ko sta našla prikolico, ki je bila infrastrukturno primerna, sta jo skupaj s prijatelji preuredila. Tako se je začela pisati ta na prvi pogled preprosta, a vendar zelo zanimiva in posebna zgodba o 'Punem kufru'.
Da je njun potujoči bar res nekaj posebnega, nakazujejo povabila na različne dogodke, festivale. Opazili so ju tudi v drugih krajih v Sloveniji, in sicer Bohinju, na Primorskem, v Velenju, Mariboru, Ljubljani, in jima tudi ponudili stalne lokacije, na katerih bi lahko delovala. Vendar se zavedna Ptujčana za to še nista odločila. Njuna želja je, da prvo poskusita na Ptuju, da Ptujčani vidijo nekaj malenkost drugačnega. Vesela sta, da je tudi občina prepoznala potencial in jima dovolila, da se postavijo v ptujskem mestnem parku, vendar se je zgodba malce zapletla zaradi težav z elektriko. Trenutno iščeta pokrovitelje, ki bi jima pomagali urediti električno napeljavo. Mestni park bi tako spet oživel in bi se lahko z njuno pomočjo odvil kakšen dogodek, koncert.
Pun kufer *dobrega
Pravita, da je ime nastalo čisto po nesreči oziroma sreči. »Imeli smo brainstorming za ime, in nismo imeli idej, tako sem v nekem trenutku rekel, da imam pun kufer vsega in je Marko skočil v zrak ter rekel, evo, pun kufer, dodali smo še pozitivno noto dobrega,« pojasni Boštjan. Ljudje velikokrat rečejo, da imajo 'pun kufer vsega', ko so naveličani, vendar si Marko in Boštjan želita, da bi se to spremenilo, zato delajo v pozitivni smeri, kar pomeni, da bi se ljudje pri njih počutili prijetno in bi zase našli kotiček, kjer bi se lahko sprostili, zabavali in začutili dobro energijo. Vsi zaposleni so zato pri njih 'pozitivci', prijazni, nasmejani in ponudijo ljudem vsaj dobro voljo.
Družbeno odgovorna nota
Njuna ponudba zajema predvsem lokalne oziroma slovenske znamke. To pomeni, da vse, kar ponujata na meniju, iščeta znotraj mej Slovenije in se povezujeta z lokalnimi dobavitelji in gostinci. Ljudem poskušata ponuditi stvari, ki niso vsakdanje, zato imata posebno ponudbo piv in žganih pijač ter hrane.
Posebnosti
Hrana – domač ocvrt krompirček v arašidovem olju, posebej zanje bo gostilna Grabar pripravljala omake, ki jih ne bo mogoče kupiti in bodo nekaj drugačnega. Imeli bodo tudi vaflje, sladoled, pri katerem se ozirajo po retro različici ježek lučke, mogoče nogometna žogica, ki bo v starejših generacijah tudi prebudila prijetne spomine.
Vsi sokovi so slovenski, vina pa ptujska. Ne želita delovati kot generični lokali, zato sta se odločila, da bosta pijače točila malce drugače, torej pri vinih ni standardna mera 1 dl, ampak vam natočijo poln kozarec, na meni sta vrnila tudi staro mero žganih pijač, 0,5 dl.
Ponujata večinoma slovenska piva, od klasik do tistih višje kakovosti. Imajo eno ptujsko točeno, vsa druga pa so od slovenskih kraft pivovarjev, ki so se v zadnjih nekaj letih dokazali kot odlična izbira za pivo. To so piva višje kakovosti, v katera je vloženih več truda, ljubezni in znanja, saj jih delajo ljudje s srcem in dušo. Tu sta pozorna tudi na to, da so brez povratne embalaže, da je čim manj stekla, predvsem zaradi nevarnosti, ki predstavlja. Nudita piva v pločevinkah ali pa točena. Marko pojasni, da se »ljudje ne zavedajo, da je pločevinka pravzaprav en majhen sod, kar pomeni, da je kakovost piva znotraj nje dosti boljša kot v steklenici. Kot pojasni, sta dva največja sovražnika piva svetloba in temperatura. V pločevinko pa sončna svetloba ne prodira in ne vpliva na samo strukturo piva.
Spoprijemata s trdim orehom
Na njuni poti do uspeha pa prepoznavata kar nekaj težav, ki jih bo treba premagati. »Večeri so polživi in se gostinci spoprijemamo s trdim orehom, ki je odvisen od marsikatere spremenljivke, ne samo od ponudbe. Stvari se spreminjajo po polžje počasi, mogoče bi si upal celo reči, da prepočasi. Ti, ki delamo na tem, nosimo kar precejšnje breme na svojih plečih. Moralo bi se videti v lokalnem okolju tiste, ki se trudijo in delajo in te ljudi tudi primerno podpreti,« pravi Marko. Prepoznavata, da je to kompleksna težava, ki zahteva celosten pristop, kot vse drugo. Vrtijo se v nekakšnem začaranem krogu – ni ljudi, ker ni ponudbe, in ni ponudbe, ker se ne splača, ker ni ljudi. Na tej točki bi bilo treba narediti koreniti rez in najprej omogočiti ponudbo, kar je spet zelo tvegano področje, saj se tega gostinci lotevajo s svojim vložkom in je prvo leto težko prebroditi, da preživijo.
»Za tango sta potrebna dva, predvsem lokalni prebivalci se morajo zavedati, morajo videti trud lokalnih ponudnikov in jih podpreti, tako kot moramo tudi mi lokalni ponudniki poskrbeti za to, da bomo lokalni javnosti nudili kakovostne storitve in postavljali nove trende,« še dodaja Marko.
Mojca Pernat
