Tokrat smo se s Silvom Mlinaričem, predsednikom Kluba Moped, pogovarjali o smislu klubov, njihovih pomenih in poslanstvih ter o ljubezni do starodobnih vozil. Pokukali smo tudi v njegovo garažo – zakladnico motorjev in čelad, ki jim družbo dela še klasični Mini.
Skupni interesi in entuziazem do vseh starih vozil, ne le motorjev – to je skupna točka, ki povezuje člane klubov Moped in Legende.
»Klub prinaša številne prednosti, v osnovi pa s klubom uveljavljamo tako svoje delo kot tudi občino in svoj kraj. Tako se lahko prijavljamo na razpise in sodelujemo na državni in mednarodni ravni,« je povedal predsednik Kluba Moped, ki je s svojim delovanjem pričel leta 2010, danes pa šteje 55 članov.
Člani imajo zaradi statusa starodobnika tudi ugodnejšo registracijo in zavarovanje, zato je skrbništvo za jeklenega konjička lažje.
»V lasti imam 13 mopedov in čisto vsi so registrirani,« je dejal Dani, eden od ustanoviteljev zaenkrat še neuradnega Moped kluba Legende Mezgovci, ki deluje od leta 2018 in šteje približno 30 aktivnih članov.
Bistveno je druženje
Birokracija še zdaleč ni edino gonilo, ki bi razveseljevalo člane tovrstnih klubov in društev. Bistveno je druženje in deljenje izkušenj.
»Vsi skupaj smo prijatelji in se odlično razumemo, saj nas združujejo podobni interesi. Zato dobro sodelujemo tudi z drugimi klubi,« je dodal Silvo.
V sklopu kluba se člani udeležujejo tudi številnih tekmovanj, kjer pletejo nove vezi, se zabavajo in delijo svoje izkušnje.
»Čeprav mora ob takem vozilu znati vsak kaj »pošraufati«, si v klubu vedno pomagamo. Vsak nekaj zna in ima svoje izkušnje, tako skupaj rešujemo težave,« pojasnjuje Silvo in z nasmehom dodaja: »Vsak lastnik je zelo ponosen na svoje konjičke, zato so te debate vedno zanimive, še posebej, ko pride do »prerekanja« glede originalnih delov«.
Ukvarjanje s starodobniki je podoživljanje mladosti
»Veselje in strast do starodobnih mopedov sega v mladost, ko sem moped dobil za birmo. Kasneje sem moped zaradi finančne stiske moral prodati, po več kot tridesetih letih pa je veselje prišlo nazaj,« se spominja Branko.
Tudi ostali člani ob ukvarjanju s starimi vozili podoživljajo mladost in vragolije, ki so jih takrat počeli. »Ko odrasteš, se življenje umiri, čas in prostor pa izkoristiš za uresničevanje novih želja – v našem primeru je to skrb za stara vozila vseh vrst,« se spominjajo vsi prisotni.
Ob tem vsi štirje poudarjajo, da s takšnim načinom potovanja vidiš, ali bolje rečeno, opaziš več. Prisotni se spominjajo različnih voženj, ob katerih gledajo dvorišča in iščejo ideje tudi za svoje projekte: »Na mopedu svet ne leti mimo okna, zaradi nižje hitrosti vidimo bistveno več, postanki so pogosti, z ljudmi veliko kramljamo. Zame je to terapija, tako kot nekateri lovijo ribe, da si zbistrijo misli, se grem jaz peljat.«
Največji užitek je, ko je vozilo pripravljeno na pot
Ko smo člane klubov Moped in Legende vprašali, kako se občutki med restavriranjem vozila primerjajo s tistimi, ko je delo končano in je vozilo pripravljeno za cesto, so se strinjali, da je proces priprave zanimivo opravilo, ki pa se nikakor ne more primerjati z doživetjem, ko se pod vrtečimi se kolesi znajde asfalt.
»Je kot služba. Cel mesec delaš, da se lahko na koncu končno nekam odpelješ,« je pojasnil Silvo.
Veliko prostega časa zato lastniki starih motorjev posvetijo prav delu z njimi.
V klub so včlanjeni tako starejši kot tudi mlajši, od tega je 20 odstotkov članic
Člani Kluba Legende Mezgovci ob Pesnici in Kluba Moped poudarjajo, da se vedno razveselijo mladih članov in njihovih svežih idej. Klub Moped ima člane zelo različnih starosti – od 15 let, kar je meja za opravljanje izpita, pa do 79 let.
»Zgornje omejitve ni. V klubu so tudi penzionisti in vedno poskrbimo, da smo v aktivnost lahko vključeni vsi. Tako se povezujemo,« je povedal Silvo in dodal, da ima klub tudi približno deset članic, najmlajša pa je stara 15 let.
Silvo se pohvali, da je Klub Moped edini v Sloveniji, ki vsako leto uresničuje zadani projekt, v katerem se odpravijo člani kluba na 3- ali 4-dnevni izlet, pogoj pa je vsaj 500 prevoženih kilometrov.
Do zdaj so med drugim skupaj obiskali že Pag (Hrvaška), Blatno jezero (Madžarska), Baško jezero (Avstrija), Portorož, Dolenjsko, severovzhod Bosne in Hercegovine … ideje pa se vedno zbirajo in dopolnjujejo.
Na daljših izletih je prisotno tudi spremljevalno vozilo
Poleg obvezne opreme so na vsakem izletu »alfa in omega« še rezervne svečke in ključ, včasih tudi zračnica. Na poti se lahko marsikaj zgodi, česar se Silvo, Dani, Branko, Bojan in ostali člani dobro zavedajo.
Ko se odpravljajo na daljše in zahtevnejše izlete, je prisotno tudi spremljevalno vozilo, v katerem so dodatni rezervni deli. »Takrat vzamemo zraven toliko rezervnih delov, da lahko sestavimo praktično nov moped,« se pošalijo.
»Ko smo prvič razmišljali o izletu na Pag, smo se spraševali, kako bomo prišli do Paga, če smo že do Ptuja rabili dve uri,« se z nasmehom spominja Silvo in dodaja, da na skupnih izletih običajno potujejo s povprečno hitrostjo 45 kilometrov na uro, kar je že primerljivo s potovanjem z osebnim avtomobilom.
Čeprav veliko lastnikov starodobnih vozil svoje jeklene konjičke izpostavi cesti le v lepem vremenu in poleti, ko ceste niso slane, Silvu, Bojanu, Branku in Daniju za to ni mar. Rade volje se podajo na cesto ne glede na letni čas in premagajo vse klance, ki si jih zadajo.
Starejše novice
