Končalo se je sojenje za grozljiv umor v središču mesta, po izreku sodbe se je odzvala teta umorjenega Marsela.

Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je v sredo, 26. junija, končalo sojenje Damirju Softiću, ki je 5. februarja lansko leto pokojnemu Marselu Habjaniču zadal več kot 30 vbodnih ran po vsem telesu.

26-letnik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju, storilca pa so izsledili kmalu po dejanju.

Sojenje za grozljiv umor se je vleklo skoraj leto in pol.

Izrekli so mu kazen obveznega zdravljenja v zaprti ustanovi

Izvedensko mnenje dveh izvedencev psihiatrov Petra Preglja in Jureta Koprivška je pokazalo, da je pri Softiću mogoče ugotoviti pojavljanje psihotičnih epizod v sklopu psihične motnje paranoidne shizofrenije, z relativno ugodnim potekom.

Koprivšek je med drugim pojasnil, da gre pri obtožencu za posttravmatsko stresno motnjo, ki traja že od obdobja, ko je bil vključen v vojno v Bosni in Hercegovini.

Zaradi omenjenega so Damirju Softiću izrekli kazen obveznega zdravljenja v zaprti ustanovi od pol leta do pet let.

»Morilec NI obsojen, smo pa obsojeni vsi, ki nas je umor zaznamoval in trajno poškodoval«

Po izreku sodbe se je na družbenem omrežju Facebook oglasila teta pokojnega Sandra Habjanič Kasaš.

Zapisala je, da dlje, kot je trajalo sojenje, bolj so trpeli in bolj so se zavedali, da Marcela »nobena sodba, obsodba ali neobsodba ne more vrniti.«

V nadaljevanju objavljamo celoten zapis:

»Danes me prosim ne sprašujte ničesar. Morda ne bom mogla govoriti še niti jutri, pojutrišnjem ... Mi pa lahko kaj napišete, morda tokrat VI meni (po)svetite v temi, tako kot pravite, da mnogokrat svetim jaz vam ... 

Dlje kot je trajala sodnija, bolj smo trpeli, hirali, se sušili ... In bolj smo se zavedali, da nam Marsela nihče več, nobena sodba, obsodba ali neobsodba, ne more vrniti ... Skupaj z Marselom je umrl tudi velik del vseh, ki smo ga poznali in ljubili. 

Morilec NI obsojen, smo pa obsojeni vsi, ki nas je umor zaznamoval in trajno poškodoval. Tolažim se s knjigo, ki jo bom zdaj, po koncu sodne kalvarije, končno le lahko dokončala. V njej bo vse in še več - o Marselu, življenju, čudežih in trpljenju, pa o vstajenju in sočutju, odpuščanju in neobsojanju. 

O tem, zakaj je živel in čemu je umrl moj Seli, naš Marsel.«

Starejše novice