Darko Knežević je trener, ki se ukvarja z osebnimi, kondicijskimi in rehabilitacijskimi treningi. Z individualnim trenerstvom se ukvarja že več kot deset let, v tem času pa je pomagal že mnogim, ki so postali ujetniki lastnega telesa.
Obiskali smo fitnes studio Darka Kneževića v Veliki Nedelji, kjer smo prisostvovali uvodnemu treningu za rehabilitacijo hrbtenice in tako imeli priložnost spremljati njegovo delo.
Kot pove sam, je njegov glavni izziv predajanje uporabnega znanja in ga predstaviti tako, da ga vadeči razumejo in ponotranjijo.
Individualni pristop in razumevanje
Že po prvih nekaj minutah nam je postalo jasno, da se za pacienta zares zavzame in mu skuša problematiko razložiti tako, da jo razume vsak.
Stranko s težavami s hrbtenico je najprej dobro spoznal, kar vključuje tudi seznanjanje z njenimi vsakodnevnimi navadami in življenjskim slogom.
Nato ji je težave s pomočjo slike magnetne resonance in pripomočkov razložil na način, kot bi pripovedoval zgodbo prijatelju.
»Pomembno je poznavanje poškodbe, le tako lahko potem napreduješ. Z vsemi strankami se ne moreš pogovarjati na istem nivoju, nekateri razumejo tudi kakšne strokovne izraze, spet drugim pa so bližje kar se da plastični primeri,« pojasnjuje.
Že kot najstnik je želel postati trener
Šport ga je že od nekdaj zanimal, zato mu je bilo tudi delo trenerja zanimivo že zelo zgodaj.
»Že od srednje šole sem vedel, da bom postal trener. Najprej sem se želel ukvarjati s kondicijskim trenerstvom, a sem tekom svoje poklicne poti ugotovil, da zdravih ljudi ni – nekoga boli hrbet, drugega koleno ali rama … Ko naletiš na takšno težavo, se začneš učiti in sčasoma se specializiraš,« je povedal.
Po izobrazbi je diplomirani športni pedagog, a poudarja, da znanje izpopolnjuje še danes: »Pomembno je, da veš, kje najti pravo informacijo,« je dejal in izpostavil Stuarta McGilla, ki je strokovnjak za rehabilitacijo hrbtenice, ter razne Fifine konference, ki jih obiskuje vsako leto.
Iskanje informacij opisuje tako: »Če se recimo ukvarjaš z rehabilitacijo ramen, lahko iščeš raziskave na področju bejzbola – ker tam, kjer je denar, so tudi raziskave in uporabne informacije.«
Kaj so posebnosti rehabilitacijskega treninga?
Čeprav gre za razvoj enakih mišic, se trening zdravega človeka in tistega s težavami vsekakor razlikuje. Knežević je pojasnil, da je bistvena razlika že v samem pristopu:
»Razlika je v količini prenesenega znanja. Če je nekdo zdrav, pri vajah ne kompliciram tako kot pri tistih, kjer je tehnika še posebej pomembna in mora biti praktično 100-odstotno pravilna.«
Jasno je, da je napredek pri vadečih s težavami drugačen in upočasnjen, seveda pa so temu primerno zastavljeni tudi cilji:
»Ko me ljudje kontaktirajo, najprej skupaj pregledamo zdravniške izvide in ugotovimo, kje se v praksi pojavljajo težave znotraj dnevne rutine, torej pri hoji, vstajanju in tako naprej.« Pri svojem delu veliko komunicira tudi z zdravstvenim osebjem: »Več glav več ve, zato se trudim biti v stiku z ostalimi strokovnjaki,« je iskren.
Trener je vedno tudi psiholog
Darko poudarja, da je pri rehabilitaciji zelo pomembno, da trener uspešno prepozna karakter stranke in ji pomaga prečiti tudi psihološke ovire: »Trener se ob treningih 'ena na ena' o osebi veliko nauči. Potem je pa na njem, da te informacije pravilno predela in jih vrne v obliki uporabnega znanja.«
»Kot trener moraš najprej biti človek, pogovarjati se moraš znati z različnimi profili ljudi. Dober trener uspešno prenese znanje na druge takrat, ko ga vadeči ponotranjijo do te mere, da začnejo samostojno skrbeti za svoje zdravje.
Kot tretje pa moraš znati vzpostaviti sistem, ki vadečemu omogoča miganje in napredek,« je jasno povedal in dodal, da je seveda ključnega pomena tudi to, da v delu uživaš in ga ne opravljaš z naporom: »Če to delaš samo zato, da na koncu dneva prešteješ zaslužen denar, to ni kvalitetno delo.«
Sam ljudi, ki jih trenira, motivira po receptu energičnosti: »Tukaj je velik plus moj karakter - Sam imam ogromno energije in pomembno je, da je imam na vsakem treningu več kot pacient – tudi takrat, ko imam slab dan.«
