Albin Gradišnik ima v Krčevini pri Vurbergu svojo vremensko postajo, obenem pa je tudi ljubiteljski astronom. Tam je na vrtu postavljena največja samostoječa diptih sočna ura v Sloveniji.
Izdelali so jo Janko Levanič, ki je poskrbel za tisk in izrez gnomona, Marko Vidovič, ki je poskrbel za promocijo in Albin Gradišnik, ki je zaslužen za načrt, risanje, grafično oblikovanje, matematične in astronomske izračune.
V Sloveniji v večini le vertikalne in horizontalne sončne ure na stenah cerkva, stavb in vrtov ...
Pojasnjujejo, kaj jih je spodbudilo k izdelavi omenjene ure: »Na spletni strani »Sončne ure v Sloveniji« smo videli, da je večina sočnih ur le vertikalnih (navpičnih) na stenah cerkva, stavb in vrtov.«
Tudi 'v živo' so si ogledali nekaj vertikalnih sončnih ur: »Zanimive so se nam se zdele tiste na steni pročelja glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, na Ptujskem gradu, na cerkvi svetega Ožbalta na Ptuju, na baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti gori pri Solkanu, na cerkvi Marije Zdravja in Sv. Jurija v Piranu, na cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podsredi, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki in na spominski cerkvi sv. Duha na Javorci.«
Izpostavljajo, da so navdih našli tudi v članku na Ptujinfo z naslovom »Ptuj ima rekorderko, največjo vodoravno sončno uro v državi«. Spodbudila jih je tudi sama horizontalna sončna ura, ki je postavljena v bližini cerkve svetega Ožbalta na Ptuju.
Združili vertikalno in horizontalno sončno uro
Vse zgoraj navedene sončne ure so samo vertikalne ali samo horizontalne.
»Mi pa smo želeli združiti horizontalno in vertikalno sončno uro v eno skupno po vzgledu prenosnih žepnih diptih sočnih ur iz 16. in 17. stoletja,« pojasnjujejo njeni avtorji: »V zgodnjekrščanski literaturi, cerkvenih oltarjih in v astronomiji najdemo predmete z dvema ploščama, ki sta vezan par.«
Naredili so tak vezan par: »Diptih sončna ura je izdelana kot kombinirana navpična in vodoravna sončna ura z enim gnomon, ki na obeh številčnicah (urah) prikazal enak čas.«
Ura je nastajala kar tri leta
Pri načrtovanju te diptih sončne ure so preštudirali več monografij, knjig in člankov različnih avtorjev. Merjenje časa je zanimiv problem, ki ga je opisal David Ewing Duncan v svoji znanstveni monografij z naslovom Koledar: 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo.
Ker se Marko Vidovič in Albin Gradišnik že več kot 20 let ljubiteljsko ukvarjata z astronomijo sta želela vseh teh 5000 let naporov astronomov združiti v to diptih sončno uro.
Za merjenje časa potrebujemo periodičen naravni pojav in števec, ki ponovitve pojava šteje. Za osnovo sta, kot že davna ljudstva pred tem, uporabila astronomski pojav vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca.
Kako deluje sončna ura?
Sončna ura meri čas s pomočjo navidezne lege Sonca na nebu, oziroma sončne svetlobe in sence, ki jo na ravno in navpično urino ploskev diptih sončne ure meče palica - gnomon, postavljena pod različnim kotom glede na posamezno ploskev.
»Pri izdelavi smo se zavedali, da bo sončna ura kazala točen čas skozi vse leto le, če bodo vsi izračuni pravilni in bo tudi natančno tiskarsko izdelana ter pravilno postavljena,« pojasnjujejo: »Pri diptih sončni uri, kjer sta združeni horizontalna in vertikalna v eno, še toliko bolj.«
Zaradi združitve dveh ur v eno je gnomon pod različnimi koti glede na posamezno urno ploskev in tudi različno oddaljen od roba posamezne ploskve, da kaže enak čas, saj je potrebno senco Sonca iz nebesne krogle enkrat preslikati na vodoravno, drugič pa na navpično ploskev in hkrati obe preslikavi združiti v eno.
Na potek sence vpliva tudi stran, v katero je usmerjena ura. Diptih sončno uro so usmerili točno v smer jug.
»Ker Sonce ni vedno točno na jugu ob 12.00 po naši uri na roki, smo si pomagali z magnetnim kompasom, vendar smo tudi tu naleteli na težavo, saj kompas v naših krajih ne kaže natančno proti pravemu severu, ampak proti magnetnemu,« pojasnjujejo. V diptih sončno uro so zato vključili še magnetno deklinacijo, ki za naše kraje znaša 5° vzhodno.
Večina sončnih ur kaže lokalni sončni čas. Levanič, Vidovič in Gradišnik so uro še obogatili – vključili so prikaz koledarja, črte višinskega kota Sonca nad obzorjem, črte pomladnega in jesenskega enakonočja ter zimskega in poletnega solsticija.
Da bi lahko čimbolj natančno odčitali trenutni lokalni sončni čas so tako na vertikalnem kot horizontalnem delu diptih sončne ure zraven urnih črt dodali še črte na 15, 30 in 45 minut.
Na sončni uri so označena tudi ozvezdja zodiaka. To so tista ozvezdja na nebu, ki ležijo ob Sončevi navidezni letni poti, to je ob ekliptiki. Poznamo dvanajst njihovih imen Oven, Bik, Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar, Ribi. Prevzeli smo jih od starih Grkov, ti od Babiloncev, poznali pa so jih najverjetneje že v Sumerskih časih.
Diptih sončna ura je lahko lepo darilo, turistična atrakcija ali učni pripomoček
Izdelovalci ure v Krčevini pri Vurbergu pravijo, da je diptih sončna ura lahko okras na vašem domačem vrtu: »Lahko je v pomanjšani obliki tudi lepo priložnostno ali poslovno darilo, ki ga lahko postavite na okensko polico, doma ali pisarne in vam kaže krajevni sončni čas.«
Dodajajo, da je lahko tudi turistična atrakcija, kot je tista horizontalna pri cerkvi svetega Ožbalta na Ptuju. Lahko pa je tudi učni pripomoček v šolah, saj se lahko z njo, v naravi, na praktičen način pokažejo kotne funkcije, gibanje Sonca, vrtenje Zemlje in podobno.
Starejše novice
