Albina Gradišnika poznamo kot lokalnega amaterskega vremenarja in astronoma. O začetkih njegove strasti smo z njim poklepetali ob vremenski opazovalnici v Krčevini pri Vurbergu.

Albin Gradišnik ima v Krčevini pri Vurbergu svojo vremensko postajo, obenem pa je tudi ljubiteljski astronom. Zvesti bralci Ptujinfo ga že poznajo, saj redno piše o nebesnih pojavih in vremenu, ki zadene naše kraje.

Z Albinom Gradišnikom smo sedli ob vremensko opazovalnico, kjer lahko najprej občudujemo pogled na Donačko Goro, pa Ptujski grad, pogled seže celo do Varaždina.

Z astronomijo se ukvarja že od leta 2004, za to ga je navdušil Marko Vidovič, ki ima tudi potresno opazovalnico v Slatini.

Vremenska postaja v Krčevini pri Vurbergu sicer beleži hitrost vetra, smer vetra, zunanjo temperaturo, zračno vlago, padavine. To so osnovni parametri, ki jih meri na vsake tri sekunde in pa na vsako minuto zabeleži podatek za splet.

Vidovič in Gradiških pa sta pred leti ustanovila tudi astronomsko društvo Kasiopeja. Predavala sta tudi po osnovnih šolah, dokler nista pod okriljem policijskega združenja IPA - oba sta policista - ustanovila skupino za astronomijo Kasiopeja. 

Ta deluje od leta 2009, v okviru združenja pa organizirajo razne delavnice. 

Najprej se je razvila ljubezen do matematike

Gradišnik razloži, da se je pri njemu najprej razvila ljubezen do matematike. Z nasmehom doda, da ve, da se mnogi ob misli na matematiko zmrdujejo, a njemu je prav logična. Vse ima svoj red, matematika pa je obenem podlaga tudi za astronomijo.

Na delu se je srečal z Markom Vidovičem, ki mu je predstavil opazovanje vremena in astronomijo - tako se je razvila še ljubezen do novega hobija.

»Ko sva se z Markom spoznala, je hitro ugotovil, da mi leži matematika in danes, ko imava kako predavanje okoli tega, astronomije in vremena, se on osredotoči na samo opazovanje, recimo uporabo teleskopa, jaz pa predstavim kakšen matematičen izziv,« razlaga.

Na tem območju beleži vse izstopajoče vremenske pojave. Tako je bilo zanimivo predvsem, ko je te kraje zadel naliv, ki je bil kratkotrajen. Šlo je za naliv po nedavnih poplavah, naliv pa je bil največji, kar ga je postaja zabeležila. A mi ga - skorajda - ne bi niti opazili. 

Zakaj? Ker je bil tako silovit, a tako kratek, da škode ni bilo. Tovrstni pojavi so Gradišniku izjemno zanimivi. 

Postaja ob hiši, v Krčevini pri Vurbergu

Vremenska postaja sicer stoji ob hiši Albina Gradišnika, v Krčevini pri Vurbergu. V samem bistvu gre za visok drog, na katerem je mehanizem, ki beleži vreme. Ti podatki se zapisujejo v računalniški program.

Okolica okoli postaje moja biti čimbolj neovirana, vsaj pet ali šest metrov od opazovalnice ne sme stati nič, niti drevo, niti stavba. Določena je tudi višina, ta opazovalnica je na šestmetrskem drogu. Za tem, na kaki višini mora biti opazovalnica, je sicer posebna znanost, ki obstaja, da se lahko opazovalnice med seboj primerjajo.

To je sicer že druga opazovalnica, ki stoji pri Gradišnikovi hiši. Prva je bila zaradi zastaranosti potrebna menjave. 

Kako dolgo Sonce zahaja, zakaj je zima mrzla?

Izziv pa Albin postavi tudi nam. »Kako dolgo zahaja Sonce?« Morda je razlika poleti in pozimi, pa kje smo? 

Z mandarinami iz sklede na mizi ponazori gibanje Sonca in razloži, kako pridemo do izračuna za zahod. Ob tem ne skrije navdušenja, da je to že staro znanje in da v stoletjih nismo na tem področju odkrili nič novega - že v Babilonu so poznali te izračune.

Tudi odgovor o tem, zakaj je zima mrzla, ponazori z mandarinami. Vse je v gibanju Zemlje - četudi smo pozimi bliže Soncu, pa je nagib planeta tisto, ki povzroči, da si moramo nadeti rokavice in kape. S tako ponazoritvijo odgovorov hitro postane jasno, zakaj so delavnice Marka in Albina polne. 

Se vremenarji zmotijo?

V šali vprašamo, kolikokrat se vremenarji zmotijo pri napovedovanju vremena. Gradišnik pojasni, da je 'zmota' napačna beseda. 

Pojasni, da so napovedi do 12 ur skoraj vedno točne, po dvajsetih ali 24 urah so malo manj točne, do dva dni se še da napovedati vreme, kar več pa so le predvidevanja na podlagi trenutnih parametrov.

»To ne pomeni, da se je kdo zmotil, ampak zračne mase se tako hitro premikajo, da je včasih nemogoče napovedati. Po izračunih, ki so bili takrat, se da napovedati tako vreme, če pa se vmes parametri spremenijo, pa to več ne drži,« razlaga. 

Starejše novice