Dolgotrajna suša, vročina in toča so letos močno vplivale na razvoj koruze. Na območju Ptuja opozarjajo na velike razlike med posameznimi njivami, zato videz posevka še ne pomeni, da je koruza že primerna za spravilo.
Slovenijo letos močno zaznamujeta vročina in suša, posledice pa se že kažejo tudi v kmetijstvu. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je v minulem tednu opozoril, da je izpad pridelka pri žitih med 30 in 50 odstotki, pri koruzi pa ponekod dosega celo od 80 do 90 odstotkov.
Nekateri pridelovalci koruze so zato že začeli spravilo, da bi rešili vsaj del pridelka. Na določenih travnikih odkosov sploh ni, škoda pa se kaže tudi v trajnih nasadih.
Zelo neenakomerno stanje koruze opažajo tudi na območju Ptuja, kjer so izvedli drugo vzorčenje koruze za silažo.
Na območju Kmetijske svetovalne službe Ptuj so opravili drugo vzorčenje koruze za silažo, s katerim spremljajo spreminjanje vsebnosti suhe snovi in dejansko dozorevanje posevkov.
Rezultati znova kažejo, da je letošnje stanje zelo neenakomerno, zato odločitev o času spravila ne sme temeljiti zgolj na videzu rastlin oziroma posušeni listni masi.
Med njivami velike razlike
V primerjavi s prvim vzorčenjem se je vsebnost suhe snovi v povprečju povečala za približno tri do štiri odstotke, vendar so med posameznimi njivami še vedno zelo velike razlike. Posebej izrazite so med različnimi tipi tal.
Na lahkih in bolj sušnih tleh je listna masa marsikje že povsem izsušena, zato so rastline na pogled videti primerne za spravilo. Razvoj storža pa temu ne sledi vedno.
Na nekaterih njivah storž še nima jasno izražene mlečne črte, iz stebla pa je ob prerezu še mogoče zaznati precej vode. Na takšnih lokacijah so izmerili tudi samo okoli 26 odstotkov suhe snovi.
Na drugih njivah, predvsem na lahkih tleh, pa so že ugotovili optimalno oziroma celo previsoko vsebnost suhe snovi. Tam se primeren čas za spravilo že približuje oziroma je že nastopil.
Ponekod zakrneli in majhni storži
Pri vzorčenju so naleteli tudi na posevek z velikim številom zakrnelih in zelo majhnih storžev z nerazvitim oziroma slabo formiranim zrnjem, kar je posledica stresa.
Takšne rastline imajo zaradi slabšega razvoja storža in manjšega nalaganja škroba lahko bistveno drugačno hranilno vrednost kot normalno razviti posevki.
-
Slovenija | 2 komentarjevZakaj lahko avtopralnice kljub suši še vedno obratujejo?
»Ne odločajmo se samo po videzu posevka«
Letošnje vremenske razmere, predvsem toča, visoke temperature in dolgotrajna suša, povzročajo zelo neenakomeren razvoj koruze.
»Posledično lahko dobimo situacijo, ko je listna masa že popolnoma suha, storž in zrnje pa še nista dosegla primerne razvojne faze,« so opozorili na Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
Pri letošnjem spravilu zato svetujejo spremljanje vsebnosti suhe snovi celotne rastline, razvoja storža in zrnja ter stanja na posameznih njivah in različnih tipih tal.
Pri odločanju je treba upoštevati tudi hitrost sušenja v prihodnjih dneh, na najbolj sušnih in lahkih tleh pa posevke spremljati vsakodnevno oziroma zelo pogosto.
»V letošnjem letu enoten termin spravila za vse njive ni primeren. Na eni njivi je lahko koruza še preveč mokra, medtem ko je lahko na drugi že presegla optimalno vsebnost suhe snovi,« so poudarili na Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
