»Moja vizija je, da je zavod primerljiv evropskim standardom in sodobno usmerjen,« pravi nov vršilec dolžnosti direktorja.

Vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl je vodenje Hrastovca prevzel 2. julija. Pred tem je bil tam zaposlen kot strokovni sodelavec za javna naročila in kakovost.

Dostojno življenje za stanovalce 

Tem Gungl obljublja prijazno okolje in sodobno usmerjen zavod, primerljiv evropskim standardom. Priložnost vidi tudi v družbenem vključevanju ljudi z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Želi si spremeniti odnos družbe do različnih, saj v zavodu še zmeraj opažajo in čutijo nesprejemanje.

»Kar je za nekoga normalno, mogoče za drugega ni. Mi to normalnost sprejemamo drugače. Predvsem imam v mislih to, da imajo vsi ljudje v Sloveniji enake pravice: da imaš pravico živeti v nekem normalnem, človeku dostojnemu in sprejetem okolju,« razmišlja vršilec dolžnosti direktorja.

Ureditev bivalnih objektov

Novi vršilec dolžnosti obljublja, da bodo bivalne prostore v Hrastovcu uredili tako, da bodo primerni in bodo ustrezali normativom ter standardom, tudi evropskim. 
 
Zavzeto že delajo na projektu gradnje modernejše enote v Lenartu. Gre za devet manjših hiš, kjer bo v vsaki enoti nastanjenih do dvanajst uporabnikov, saj ji moderne smernice deinstitucionalizacije narekujejo, da gredo v manjše enote. To pomeni bolj domače, gospodinjske skupnosti in s tem zapiranje večjih, predvsem grajskih enot.
 
Tudi sam zavod se je nekoliko skrčil. Zaradi pandemije ni več polne zasedenosti, prav tako pa se po celotni Sloveniji število uporabnikov zmanjšuje, kar pa Gungl ocenjuje kot dobro, saj ima »Slovenija največ zaprtih ljudi v zavodih v Evropi.«

Kaj bo z Muzejem norosti?

Prejšnje vodstvo je Muzej izselilo, novo pa se zavzema za dogovor, ki bo ustrezal obema stranema. 
 
Na seji sveta Socialno varstvenega zavoda Hrastovec so se odločili, da Muzeju norosti podaljšajo opravljanje aktivnosti in omogočijo bivanje ter delovanje v gradu na Tratah. Grad je do sedaj predstavljal samo strošek, v njem Zavod nima interesa. Domačini so se organizirali in ga urejajo po svojih močeh, a ker gre za finančno velik zalogaj, pričakujejo, da jim bo država stopila naproti. 

»Čutim spoštovanje in hvaležnost do članov Muzeja norosti, saj gre prostovoljce, ki nesebično pomagajo v svojem prostem času in se z raznimi akcijami trudijo na tem področju. Tako kot mi delajo za dobrobit najranljivejših skupin. V ospredju jim ni dobiček, zato menim, da je takim ljudem treba omogočiti, da bodo delovali naprej,« še dodaja.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice