Oddaja Zdravje v naših rokah se je tokrat posvetila izzivom sodobnega poljedelstva. Svoje poglede na pridelavo hrane in tržne izzive je predstavil Branko Virag iz družbe Panvita. Svoje delovanje pa je opisal mlad prevzemnik Dejan Jakob.

V tretji oddaji Zdravje v naših rokah, kjer TV Idea v slopu projekta informira gledalce o skupni kmetijski politiki, so tokrat spregovorili o poljedelstvu.

Njive v Sloveniji zajemajo okrog 174.000 hektarjev zemlje, kar je 36 odstotkov vseh uporabnih kmetijskih zemljišč. Na večini teh njiv se prideluje žita za zrnje, te predstavljajo kar 56 odstotkov pridelave, sledijo še rastline za zeleno krmo, industrijske rastline, korenovke in gomoljnice. 

V Sloveniji pridelamo okrog 600.000 ton žita na leto, porabimo pa okrog 880.000 ton, kar pomeni, da smo le 70-odstotno samooskrbni

Vsak dan dražja goriva in gnojila 

Kmetijstvo je v luči podnebnih sprememb in energetske krize pred veliki izzivi, saj se pogonska goriva in gnojila hitro dražijo. Vse to posledično vpliva na zmanjšanje količine pridelane hrane in njeno ceno.

Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, meni, da je slovensko poljedelstvo v koraku s časom in se hitro prilagaja spremembam ter razvija z vizijo evropske kmetijske politike. 

Konflikt interesov

Virag vidi največji konflikt med dvema željama odločevalcev in kupcev: to je na eni strani zagotoviti čim več ekološko pridelane hrane, na drugi strani pa, da je ta hrana tudi cenovno dostopna. 

»To je eno z drugim v nasprotju. Če želimo imeti zadostne količine doma proizvedene hrane, se ta v večjem delu pridela na konvencionalen, industrijski način. Na drugi strani je vedno več kupcev, ki si želijo eko produkte, to pa je obratno sorazmerno s količino,« razloži.    

Ekološko poljedelstvo pridela bistveno manjše količine kot industrijsko poljedelstvo. 

Podnebne spremembe povečujejo potrebe po namakalnih sistemih      

Panvita je eden najpomembnejših kmetijskih sistemov v Sloveniji, ki povezuje tudi kmete in kooperante. Z njimi sodeluje več kot 1500 kmetijskih gospodarstev, od poljedelcev do rejcev živali.  

Že dvajset let sledijo trendom in se prilagajajo okoliščinam. Virag vidi največji izziv v podnebnih spremembah, ki se ponekod že močno čutijo.

Skupina Panvita ima trenutno okrog 800 hektarjev namakalnih sistemov. Trenutno ima v Sloveniji le okrog štiri odstotkov kmetijskih zemljišč nameščen namakalni sistem.

»To je izredno premalo. Če želimo kmetovati še naslednjih 50 let, tu na območju Pomurja, predvsem Prekmurja, bo izgradnja namakalnih sistemov neobhodno potrebna,« je jasen Virag. 

Povezovalni kanal kot rešitev za vedno pogostejše suše 

Tudi več študij kaže na to, da je Prekmurje brez namakanja ogroženo. Edini vodni vir v regiji je reka Mura. Ena od idej je tudi izgradnja povezovalnega kanala, ki bi povezal Muro in potok Ledavo. Tako bi Ledava lahko zalagala gorička polja z vodo.  

Reka Mura je poglobila podtalnico za skoraj meter, kar pomeni, da so polja dlje od struge, na izsušenem področju. Zaradi tega prihaja tudi vedno bolj pogosto do suš. Razbremenilni kanal bi dvignil nivo podtalnice.  

Kriza je povečala samooskrbo 

Dobro plat trenutne krize Virag vidi v povečanju samooskrbe evropskih držav. Slovenija je v prejšnjih letih večinoma izvažala kakovostno slovensko žito v tujino in uvažala poceni žita iz vzhodnoevropskih držav.

Ta trend se je letos obrnil, saj je večina žita ostala doma.

Mlad prevzemnik 

Kmetija Jakob je poljedelsko-zelenjadarska družinska kmetija iz Lipovcev. Po končanem študiju je kmetijo prevzel Dejan Jakob.

Kmetija je začela z živinorejo, predvsem z rejo krav in se v 90. preusmerila v prašičerejo in poljedelstvo. Sčasoma so se vedno bolj usmerjali v zelenjadarstvo in povečali obdelovalne površine.

Trenutno obdelujejo 82 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega je šest hektarjev namenjenih zelenjavi. Ostalo so tradicionalne, konvencionalne poljščine, nekaj je tudi alternativnih kultur.

Potrebna sta vztrajnost in vizija 

Največ površine zavzema pšenica, sledijo ječmen, koruza. Nekaj let so imeli tudi sončnice in sojo, a so jih opustili. Velik del prihodka predstavlja pridelava zgodnjega in poznega krompirja. 

Jakob omeni, da pri prodaji koruze ali žit ni večjih težav, zaplete pa se pri prodaji zelenjave. Pot do zaupanja kupcev in veliki trgovskih verig ni bila lahka, potrebna je bila vizija in vztrajno zasledovanje ciljev.  

»Slovenija je butična država, pri nas je masovna proizvodnja le enega proizvoda zelo težka,« razloži Jakob.   

Skupna kmetijska politika izrednega pomena za slovenske kmete   

Dejan Jakob kot mlad prevzemnik kmetije občuti neposredne učinke skupne kmetijske politike Evropske unije.

»Skupna kmetijska politika pomeni za vsakega profesionalnega kmetovalca velik vir dohodka, oziroma socialno varnost in tisti nadomestek, ki ga subvencije prinašajo, da lahko likvidno poslujemo na sami kmetiji,« dodaja Jakob.

Turizem kot dodaten vir zaslužka 

Pred osmimi leti so se na Kmetiji Jakob usmerili tudi v turistično dejavnost. Zgradili so sodoben objekt, ki kot izletniška kmetija sprejema zaključene družbe in jim ponuja lastne dobrote.

K razmišljanju o turistični ponudbi jih je spodbudil evropski razpis, na katerem so bili uspešni in tako se je začela pisati nova zgodba. 

»Brez tiste pomoči tega sigurno ne bi zmogli sami,« je jasen Jakob, ki ima še veliko načrtov.    

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

ffra-ffra (nepreverjen)

Mladi prevzemnik kmetije: ki spada med kmete brez grunta, saj ne loči pojma med kmetijstvom in industrijsko proizvodnjo kot naše ministrstvo !

Starejše novice