Slika je simbolična.
Poslovodstvo medijske hiše Večer je danes na seji sveta delavcev dokončno potrdilo namero po odpuščanju zaposlenih, od tega pet novinarjev iz uredništva.

Društvo novinarjev in aktiv novinarjev Večera lastnika in poslovodstvo pozivata, naj zaščiti Večer in naj ne ogrozi profesionalnega novinarstva, ki je temelj za njegov obstoj in razvoj.

Napovedanim rezom v uredništvu, s čimer naj bi ob še nekaterih drugih ukrepih za racionalizacijo poslovanja sanirali negativni poslovni izid in optimizirali poslovanje družbe, v upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije in izvršnem odboru aktiva Večera nasprotujejo.

Ocenjujejo, da je odpuščanje novinarjev nesprejemljiv, predvsem pa kratkoviden ukrep, ki bo okrnil verodostojne vsebine in ob hkratnem napovedanem krčenju avtorskih honorarjev in razreza časopisa osiromašil vsebine relevantnega tiskanega medija tako na nacionalni kot regionalni oziroma lokalni ravni, zlasti na severovzhodu Slovenije.

Opozarjajo na neodgovorno in nestrateško lastništvo

Uredništvo bo po navedbah društva in aktiva oslabljeno že z upokojitvami in nenadomeščanjem kadrov, z odhodi novinarjev pa bo vse težje opravljalo še večji obseg dela na ustrezni profesionalni ravni.

Za osvajanje digitalnega trga in novih bralnih skupin bi bile dejansko potrebne okrepitve, ne pa odpuščanja, so prepričani.

Po njihovem mnenju bi moralo vodstvo tudi ob podpori in sovlaganjih lastnika bolj strateško premisliti svoje odločitve in namesto s posegi v stroške dela učinkoviteje ukrepati zlasti na prihodkovni ravni.

Do finančno zaostrenih razmer niso privedle le objektivne okoliščine na medijskem trgu, ampak v pomembni meri neodgovorno in nestrateško lastništvo, tako poteze prejšnjih lastnikov s postopnimi odprodajami premoženja družbe kot nadaljnje prepuščanje medija negativni spirali v sedanji netransparentni lastniški strukturi.

Po oceni društva in aktiva tako velikega bremena pri reševanju krize ne morejo nositi v novinarskem delu, ki se je v preteklosti že odrekal v prid sanacije družbe, še zlasti pa ne zato, ker pri ukrepih ni ustreznega dolgoročnega premisleka o nadaljnjih perspektivah.

Poziv k ukrepanju tudi na področju tiska

Medtem ko je bilo leto 2022 v znamenju prizadevanj za avtonomijo Radiotelevizije Slovenija, se ob vstopu v leto 2023 nakazujejo zahtevni izzivi na področju vse bolj zaostrenega položaja tiskanih medijev, so izpostavili.

Vlado in pristojna ministrstva z ministrstvom za kulturo na čelu zato pozivajo, da po prizadevanjih za depolitizacijo javnega servisa Radiotelevizije Slovenija in ureditvi razmer na Slovenski tiskovni agenciji naslovijo tudi vprašanje ukrepov v podporo tisku.

Spomnili so, da so številne evropske države v obdobju po covidni krizi, ki je tiskanim medijem v Sloveniji tudi ob načrtnih negativnih potezah prejšnje oblasti še posebej škodovalo, reagirale z učinkovitimi ukrepi za zaščito in podporo tisku tudi s subvencioniranjem distribucije tiska.

Podobni ukrepi so tudi pri nas nujni takoj, saj je le tako mogoče ohraniti pravico do obveščenosti, s tem pa širšo medijsko svobodo, so sklenili.

Starejše novice