V sodelovanju z leta 2018 imenovano posebno delovno skupino so na okoljsko ministrstvo naslovili pripombe na načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, ki po njihovem ni primeren.
Posebno delovno skupino so oblikovali po tistem, ko se je problematika poplavljanja na tem območju še dodatno zaostrila po poplavah leta 2012.
V skupini so načeloma predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva, direkcije za vode, Vodnogospodarskega podjetja Ptuj, Vodnogospodarskega biroja Maribor, lokalnih skupnosti z območja kmetijsko-gozdarskih zavodov Ptuj in Maribor ter predstavniki civilne iniciative za reko Dravo.
Pripravljeni načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti je bil v javni obravnavi do 9. marca, delovna skupina pa ga je, sicer v odsotnosti predstavnikov ministrstva za okolje in prostor ter direkcije za vode, obravnavala na seji v začetku marca.
Po mnenju Andreja Reberniška načrt ni primeren
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor vodja delovne skupine Andrej Rebernišek, sicer direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj, načrt po njihovem z vidika kmetijstva ni primeren za nadaljnjo obravnavo, čeprav bi morala biti strokovna izhodišča glede poplavne ogroženosti kmetijstva ob Dravi njegova osnova.
Po njihovem mnenju bi morali biti ukrepi medsektorsko strokovno usklajeni med pristojnimi organi za kmetijstvo, okolje in varstvo narave.
Tako bi se morala vzpostaviti pretočnost struge
Kmetje in prebivalci ob vodi po besedah direktorja civilne iniciative Darka Dobnika v pripombah znova zahtevajo, da se mora pretočnost struge Drave spet vzpostaviti na prvotnih 2000 kubičnih metrov na sekundo, kmetijska zemljišča pa do te pretočnosti zaščititi.
Vse, kar je več, se mora preko brežin razlivati nadzorovano, kar je standard, ki velja drugod po Sloveniji, poudarjajo člani delovne skupine iz lokalnega okolja.
Ob tem zahtevajo, da država za zaščito in reševanje kmetijskih zemljišč proti poplavam sprejme direktivo po vzoru nekaterih bližnjih držav, kot sta Avstrija ali Nemčija, kjer je urejena zakonska podlaga za izvedbo vseh ukrepov, ki preprečujejo poplave in zmanjšujejo škodo na kmetijskih zemljiščih in pridelkih.
Ti med drugim vključujejo poglobitev struge, sečnjo dreves in grmovja ob rekah, poplavne gozdove in odškodnine.
Želijo, da se uredi tudi problematika odškodnin
V dopisu pristojnim so posebej omenili slednje, saj je po njihovem treba urediti problematiko odškodnin po poplavah vodotokov in ob poplavah zaradi izvedbe suhih vodnih zadrževalnikov, kakršen je primer Rogoznice na območju ptujske občine.
Ob tem opozarjajo tudi na nevarnost odpadnih voda in kakovosti iztoka iz čistilnih naprav, pa tudi na večletno nevzdrževanje struge Drave in Ptujskega jezera, kar po njihovem prepričanju povzroča katastrofalne poplave z milijonskimi škodami.
Po mnenju delovne skupine je zato potrebno sistemsko zagotoviti višja sredstva za vzdrževanje iz skupnih zbranih sredstev delovanja hidroelektrarn.
Starejše novice
