Na ministrstvu za delo, kjer pripravljajo pokojninsko reformo, imajo trenutno na mizi širok nabor možnih ukrepov in scenarijev, kako zagotoviti pravičen, vzdržen in pregleden pokojninski sistem.
Dodatni ukrepi za varno starost
Kot so pojasnili za STA, so na prvem mestu nove pokojninske reforme ukrepi za varno starost, torej za oblikovanje sistema, ki bo omogočal dostojne pokojnine.
Za izboljšanje stanja v pokojninski blagajni pa je ključno vprašanje o financiranju pričakovanih povišanih izdatkov, so dodali.
Poudarjajo, da se mora dogovor o predvidenih spremembah sprejemati premišljeno na podlagi razprave vseh deležnikov, predvsem pa na temelju socialnega dialoga in širšega družbenega in medgeneracijskega dogovora o nujnosti sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Gibanje za dostojno starost Srebrna nit je na sestanku na ministrstvu konec januarja, na katerem so bili tudi predstavniki nekaterih drugih organizacij za pravice upokojencev, prav tako poudarilo, da se mora pokojninski sistem nujno prilagoditi obstoječim in prihajajočim družbenim okoliščinam, v strpni razpravi pa je treba poiskati rešitve ob sodelovanju vseh generacij
Najnižja upokojitvena starost 62 let?
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je sicer nedavno izdala še priporočila, da naj Slovenija v sklopu nove pokojninske reforme dvigne najnižjo starost za upokojitev s 60 na 62 let.
Temu priporočilu se je nato pridružil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Na seji odbora državnega zbora za delo za delo v januarju je napovedal, da bo treba pri pripravi reforme med drugim spregovoriti o postopnem dvigu upokojitvene starosti.
Kot so za STA zagotovili na ministrstvu, pa med izhodišči za pripravo reforme trenutno vendarle ni dviga upokojitvene starosti.
Zvišanje pokojnin na vsaj 70 odstotkov povprečne plače
Poleg zgoraj navedenih sprememb, se na ministrstvu zavzemajo še za zaustavitev pri padanju višine povprečne pokojnine v primerjavi s povprečno plačo.
Želijo si, da bi povprečna pokojnina v prihodnosti znašala vsaj 70 odstotkov povprečne plače, so po sestanku povedali za STA.
Minister Luka Mesec medtem verjame, da je treba slediti cilju iz izhodišč, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017, po katerem bo najnižja nadomestitvena stopnja znašala 70 odstotkov.
To po njegovih besedah pomeni, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo.
Vlada po navedbah državnega sekretarja Juvana načrtuje, da bo koncept izhodišč za reformo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu do junija.
Spremembe mora vlada pripraviti do konca letošnjega leta, v državnem zboru pa bodo obravnavane do konca leta 2024.
Komentarji (1)
To pravi ministrstvo, da se starost umiranja dviguje, vsled tega je potrebno korigirati tudi upokojitveno starost, da se ne preobremeni pokojninska blagajna !
Starejše novice
