Zaprti lokali v času epidemije, odpovedane poroke in birme, zaloge vina pa se zaradi manjše porabe kopičijo. Skrajni ukrep zelene trgatve sprejelo skoraj 300 vinogradnikov, največ na Štajerskem.

Stanko Holc, ki v Senčaku pri Juršincih obdeluje skoraj 7000 trsov vinograda, je zadovoljen s pogledom na letošnje grozdje. »Je kar zdravo grozdje, niti peronospore ni na vrhih, kjer je navadno bila,« nam v svojem vinogradu pove Holc.

Čeprav bo nova letina dobra, jo bo težko prodati, saj je po večini kleteh ostalo več starega vina, kot prejšnja leta. Po podatkih kmetijskega ministrstva so velike kleti zabeležile tudi do 40-odstotni padec prodaje.

»Lokali so bili zaprti, tudi raznih birme, poroke in druga slavja so odpadla.«

Stanko Holc, vinogradnik

Na vzhodu zelena trgatev na kar 203 hektarjih

Medtem ko na kmetijskem ministrstvu ukrepe kriznega skladiščenja viškov vina in krizne destilacije še pripravljajo, je ukrep zelene trgatve že v polnem teku. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejela 296 vlog za skupaj 328 hektarjev vinogradniških površin.

Največ vlog so poslali vinogradniki iz vzhodnega dela države, kar 188 za 203 hektarje.

Boleča izkušnja za vinogradnike

Zeleno trgatev je potrebno opraviti, ko je grozdje še zeleno in ni dozorelo, po določilu iz aktualne uredbe do 10. avgusta. »Morate vedeti, da je to izredno boleče za vinogradnika, da tako lepo grozdje kot je letos, odstrani od mame trte,« pravi Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Stroški se naberejo tudi za zeleno trgatev

Za vinogradnike sta sicer dva tisočaka na hektar dobrodošla državna pomoč, a o zeleni trgatvi ne želijo govoriti na glas. Kljub temu, da bo grozdje in vino prisiljen prodati po nižji ceni, se Holc za zeleno trgatev ni odločil.

»Delavce rabiš isto kot za trgatev, isto rabiš ljudi in hrano rabiš. Sam ne moram tega potrgati, to je 6700 trsov in to te stane,« pravi Holc.

»S tem skrajnim ukrepom zelene trgatve nadomestimo viške vina, predvsem zato, da na trgu ne bi prišlo do zloma cen.«

Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZ Maribor

Namesto omejitve uvoza cenenih tujih vin promocija in spodbujanje potrošnje

Vinarji sicer opozarjajo, da bo na ceno močno vplival tudi uvoz cenenih tujih vin. »Morali bi ravnati kot Avstrijci. Oni ne pustijo grozdja oziroma vina uvažati, če imajo svojega zadosti. Pri nas pa je to tak tak. Država bo morala nekaj reči tudi glede tega,« razmišlja Holc.

Na kmetijskem ministrstvu pa odgovarjajo, da začasna omejitev uvoza ne bi bila v skladu s prostim pretokom blaga znotraj Evropske unije in zato tak ukrep ni mogoč.

»Res pa je, da na trgu lahko spodbudimo povpraševanje po domačem vinu. Slovenija je izjemna pridelovalka vin, tudi visoko kakovostnih, zato je treba z zadostno promocijo, seveda v mejah kot je dovoljena, spodbujati njegovo potrošnjo,« je v odgovoru na poslansko vprašanje odgovorila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice