Aktualna ptujska županja Nuška Gajšek, ki se poteguje za tretji mandat, je v pogovoru za Ptujinfo spregovorila o osmih letih vodenja občine, finančnem stanju, načrtovanih investicijah in gospodarskem razvoju.
V okviru pogovorov s kandidati za župana Mestne občine Ptuj smo tokrat gostili aktualno županjo Nuško Gajšek, ki občino vodi od leta 2018 in se na letošnjih lokalnih volitvah poteguje za svoj tretji mandat.
V pogovoru se je ozrla na preteklih osem let, predstavila večje projekte, ki jih občina načrtuje v prihodnjem obdobju, ter spregovorila o občinskih financah, gospodarskih conah, stanovanjski problematiki in prihodnosti mestnega jedra.
Dotaknila se je tudi kritik, ki jih je na račun občinskega vodstva slišati v predvolilni kampanji, in pojasnila, kaj bi si želela doseči v morebitnem tretjem mandatu.
Osem let vodenja Ptuja: od finančnih težav do novih investicij
Gajšek se je uvodoma spomnila začetka prvega mandata, ko se je občina po njenih besedah soočala z zahtevnimi finančnimi razmerami. Ob prevzemu vodenja ni bilo sprejetega proračuna, hkrati pa so zapadale obveznosti iz preteklih investicij.
Kot je pojasnila, so morali najprej urediti občinske finance, reprogramirati kredite in zagotoviti sredstva za poravnavo obveznosti. Prvi mandat so zaznamovali tudi neurje leta 2019, epidemija covida-19 in zaključevanje večjih projektov.
Drugi mandat je bil po njenih besedah manj opazen z vidika velikih gradbišč, vendar pomemben zaradi priprave novih investicij in zmanjševanja razvojnih razlik med četrtnimi skupnostmi.
»To ne pomeni, da smo zdaj najboljši, da nimamo nobenih problemov, da nimamo izzivov, daleč od tega. Ampak pomeni, da smo v teh osmih letih uspešno zmanjšali to razvojno vrzel, ki smo jo imeli znotraj občine, in tudi v bistvu na nivoju države.«
Ob tem je izpostavila tudi priznanja Zlati kamen in ocenila, da je Ptuj danes v dobrem izhodišču za naslednji razvojni korak.
Zakaj projekti trajajo tako dolgo?
Ena od tem pogovora je bila počasna priprava večjih infrastrukturnih projektov, predvsem vodovoda, pri katerem sodeluje 17 občin.
Gajšek je pojasnila, da so postopki zahtevni zaradi številnih soglasij, pridobivanja zemljiških pravic in upravnih postopkov. Pri projektu je bilo po njenih navedbah potrebnih približno 800 soglasij.
Za vodovodni projekt na območju Ptuja je predvidenih približno devet milijonov evrov, od tega pet milijonov iz Dogovora za razvoj regij. Občina po njenih besedah čaka na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, sledila pa bo izbira izvajalca.
»Razumem, da je počasno izvajanje projektov lahko tudi predvolilna tema, kar je povsem pričakovano. A ko imaš vpogled v posamezne projekte, poznaš postopke in vse ovire, na katere naletimo, stvari razumeš drugače.«
Poudarila je, da tudi sama deli nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnih postopkov, vendar je treba pri načrtovanju upoštevati zakonske zahteve in možnosti pridobivanja evropskih sredstev.
Nov investicijski cikel: od Volkmerjeve ceste do novih stanovanj
V prihodnjih letih Gajšek napoveduje nov investicijski cikel, ki bo temeljil predvsem na evropskih in državnih sredstvih.
Med projekti je izpostavila obnovo Volkmerjeve ceste, prenovo mestne hiše, urejanje Žnidaričevega nabrežja in mestnega parka ter načrtovane posege v dominikanskem samostanu.
Pomemben del načrtov predstavljajo tudi nadgradnja Zdravstvenega doma Ptuj, garažni hiši pri zdravstvenem domu in blagovnici ter ureditev Osnovne šole Breg, za katero ima občina po njenih besedah zagotovljenih približno 1,5 milijona evrov sofinanciranja.
Dotaknila se je tudi načrtovane gradnje 43 javnih najemnih stanovanj, za katera je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Projekt se je zaradi pritožb stranskih udeležencev po njenih navedbah zamaknil za več kot dve leti.
Občina zdaj preverja možnosti financiranja in sodelovanja s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije.
»Glede na vse načrtovane projekte, ki jih bo treba tudi sofinancirati, si želim pridobiti čim več zunanjih sredstev, da bi čim manj obremenili občinski proračun. Tako bi nam ostalo več denarja za izvedbo drugih projektov.«
Koliko je občina zadolžena?
Gajšek je odgovorila tudi na očitke glede občinskega dolga, ki so se pojavili v predvolilnih razpravah.
Pojasnila je razliko med približno 19 milijoni evrov skupne zadolženosti, ki vključuje tudi obveznosti nekaterih javnih zavodov, in dolgom, ki neposredno vpliva na kreditno sposobnost občine.
Po njenih navedbah ta trenutno znaša približno 14,5 milijona evrov, občina pa ima še približno 15 milijonov evrov kreditne sposobnosti.
Dodala je, da je bilo v letošnjem proračunu predvideno milijonsko zadolževanje, predvsem zaradi predfinanciranja projektov, vendar za zdaj kaže, da kredita ne bodo potrebovali.
Gospodarske cone: največja ovira so dolgotrajni postopki
Na področju gospodarstva Gajšek največje razvojne možnosti vidi v širitvi poslovnih in gospodarskih con.
Poudarila je, da na Ptuju že delujejo številna podjetja, tudi takšna, ki razvijajo izdelke za mednarodne trge in zahtevne industrijske panoge. Težavo pa predstavlja pomanjkanje prostora za njihovo širitev.
Občina je zato že leta 2019 začela postopek sprememb občinskega prostorskega načrta. Med predvidenimi območji za razvoj gospodarskih dejavnosti je izpostavila območje ob Puhovi cesti in na Turniščah.
»Postopki sprejemanja prostorskih aktov so v naši državi velika cokla razvoja, česar se zavedajo na vseh ravneh. Tudi sedanja vlada razume, da bodo potrebne spremembe, saj je nesprejemljivo, da umeščanje posameznih projektov v prostor traja tudi 20 let.«
Prepričana je, da bodo za hitrejši gospodarski razvoj potrebne sistemske spremembe na državni ravni.
Obvoznica bi lahko prinesla razvojni preboj
Gajšek je razvoj gospodarskih con povezala tudi z načrtovano ptujsko obvoznico.
Po predstavljenih načrtih bi nova prometna ureditev omogočila dodatne povezave do gospodarskih območij, nov priključek na avtocesto ter nov most čez Dravo za lokalni promet. Puhov most bi po tej zasnovi ostal del obvoznice.
Županja meni, da bi takšna ureditev pomembno vplivala na prometno pretočnost, razvoj podjetij in kakovost bivanja na Ptuju.
Ob tem je izrazila upanje, da bi bilo mogoče državni projekt izvesti pred letom 2038, ki se omenja kot časovni okvir za obvoznico.
Mestno jedro: prazni prostori, stanovanja in preveč dogodkov?
Gajšek je pojasnila, da je večina občinskih poslovnih prostorov zasedena, občina pa že omogoča določene subvencije najemnin. Dotaknila se je tudi prodaje občinskih stanovanj in nepremičnin v mestnem jedru.
Po njenih besedah so bila nekatera stanovanja v tako slabem stanju, da bi bila njihova obnova za občino ekonomsko neupravičena. Z njihovo prodajo si na občini obetajo zasebne prenove in prihod novih stanovalcev v mesto.
Glede dogajanja v središču pa je ocenila, da bo treba ponovno razmisliti o organizaciji in financiranju prireditev.
»Jaz trdim, da imamo mogoče celo preveč dogodkov, da se preveč drobijo, da si kradejo tudi publiko, ker so ob istem času, ob istih dnevih različni. To se trudimo že zadnjih nekaj let s skupnim koledarjem, da se usklajujemo.«
Kot eno od možnosti je omenila skupni sponzorski sklad, ki bi organizatorjem pomagal pri zagotavljanju infrastrukture, sami pa bi se lahko bolj posvetili vsebini dogodkov.
Kaj si želi doseči v tretjem mandatu?
Ob koncu pogovora smo Gajšek vprašali, kaj bi si želela, da bi Ptujčani čez štiri leta prepoznali kot največji dosežek njenega morebitnega tretjega mandata.
Poudarila je predvsem pomen sodelovanja, spoštljive politične kulture in kakovosti življenja.
Po njenem mnenju razvoj mesta niso zgolj velike gospodarske investicije, temveč tudi urejene šole, vrtci, parki in druga infrastruktura, ki vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev.
»Želim si povezanega mesta, ki bo Ptujčanom v ponos in v katerem bomo radi živeli. Predvsem si želim, da Ptuj ne bi izstopal le po odmevnih projektih, temveč tudi po kakovosti življenja, ki jo ponuja svojim prebivalcem.«
Naročnik oglasnega prispevka: Socialni demokrati.
