Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami se je vseh pet kandidatov za župana oziroma županjo Mestne občine Ptuj še zadnjič soočilo pred kamerami Ptujinfo. Tokrat so odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili naši bralci.
V Hotelu Ptuj je bilo danes zadnje predvolilno soočenje portala Ptujinfo, na katerem so sodelovali vsi kandidati za vodenje Mestne občine Ptuj: aktualna županja Nuška Gajšek (Socialni demokrati), Nuška Vrabl (Demokrati), Andrej Čuš (Skupaj za Ptuj), Lina Habjanič (Levica) in Janko Širec (Neodvisni kandidat).
Tokratno soočenje je bilo nekoliko drugačno. Namesto vprašanj, ki jih običajno pripravijo novinarji, so bile v ospredju teme, ki so jih izpostavili bralci Ptujinfo. Kandidati so tako dobili priložnost, da neposredno odgovorijo na vprašanja občanov ter predstavijo svoje poglede in predloge rešitev.
Od vsakdanjih težav do razvojnih obljub
Vprašanja so posegla na različna področja življenja v Mestni občini Ptuj. Kandidati so med drugim spregovorili o finančnih obremenitvah družin in plačevanju vrtca, prometni varnosti, športni in prireditveni infrastrukturi ter urejanju starega mestnega jedra.
Beseda je tekla tudi o prihodnosti Ptuja, razvojnih načrtih in konkretnih projektih, ki bi jih kandidati želeli uresničiti v primeru izvolitve.
Vsi kandidati so odgovarjali na enaka vprašanja, soočenje pa je volivcem ponudilo še eno priložnost za primerjavo njihovih stališč in načrtov pred nedeljskimi volitvami.
Bi občina dodatno subvencionirala plačilo vrtca?
Prvo vprašanje se je nanašalo na dodatne subvencije za plačilo vrtca, ki bi upoštevale tudi finančne obremenitve družin, predvsem visoke stanovanjske kredite. Vseh pet kandidatov je podprlo prizadevanja za uvedbo brezplačnih vrtcev, do takrat pa so predstavili različne možnosti, kako bi lahko občina razbremenila mlade družine.
Gajšek je spomnila, da občina že zagotavlja subvencije za plačilo vrtca, pri morebitnih dodatnih ukrepih pa bi bilo treba upoštevati tudi družine, ki plačujejo visoke najemnine. Po njenem je ključno vzpostaviti socialno pravičen sistem, ki bi upošteval dejanski razpoložljivi dohodek družin.
Da bi brezplačni vrtci pomembno prispevali tudi k reševanju stanovanjske problematike, je ocenila Vrabl. Mladim družinam bi namreč ostalo več denarja za plačevanje najemnin ali stanovanjskih kreditov, ki predstavljajo vse večje finančno breme.
Podobno je razmišljal Čuš, ki je opozoril tudi na pomanjkanje stanovanj in visoke cene nepremičnin na Ptuju. Po njegovem bi morala občina poleg pomoči družinam spodbujati stanovanjsko gradnjo in omogočiti več možnosti za individualno gradnjo.
Habjanič je medtem opozorila, da je kot mestna svetnica že predlagala upoštevanje dejanskega razpoložljivega dohodka družin pri plačilu vrtca, vendar njen predlog ni bil sprejet oziroma ni prišel niti do obravnave.
»To je nekaj, kar je samo po sebi umevno. To je osnovna naloga župana in osnovna naloga občine, da zastopa interese občank in občanov,« je poudarila ob razpravi o prizadevanjih za brezplačne vrtce na državni ravni.
Na pomen širših ukrepov za mlade družine je opozoril še Širec. Poleg dostopnih vrtcev potrebujejo predvsem dobro plačana delovna mesta in možnosti za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Občina bi lahko po njegovem pomagala z zagotavljanjem komunalne infrastrukture in morebitnimi olajšavami pri komunalnem prispevku.
Katere ceste na Ptuju so najbolj nevarne?
Pri vprašanju prometne varnosti so kandidati izpostavili predvsem nevarne šolske poti, dotrajane ceste in pomanjkanje pločnikov ter kolesarskih povezav. Posebno pozornost so namenili prometnim težavam v obrobnih četrtnih skupnostih in zamudam pri urejanju državnih cest.
Širec je opozoril na slabo stanje cest na območju Štukov, nevarne šolske poti in prometne obremenitve Ormoške ceste. Po njegovem bi morala občina najprej opraviti celovit popis stanja cest, nato pa določiti prednostne odseke za obnovo.
Na širši pogled prometne varnosti je opozorila Habjanič, ki meni, da se razprave prepogosto osredotočajo zgolj na avtomobilski promet. Izpostavila je nevarne uvoze in izvoze s kolesarskih poti ter potrebo po vključevanju pešcev, kolesarjev in gibalno oviranih v načrtovanje prometnih rešitev.
Da so razmere na številnih odsekih nevzdržne, je poudaril tudi Čuš, ki je med drugim naštel Mestni Vrh, Vičavo, Orešje, Štuke in Slovenskogoriško cesto. Posebej kritičen je bil do predvidene časovnice gradnje ptujske obvoznice.
»Mislim, da se vsi kandidati zavedamo, da je letnica 2038 nesprejemljiva,« je dejal in pozval k odločnejšemu ukrepanju.
Na nevarne šolske poti na Grajeni in v Spodnjem Velovleku je opozorila Vrabl. Zavzela se je za hitrejšo pripravo projektov in odločen pritisk na državo, ki je pristojna za urejanje številnih problematičnih cestnih odsekov.
Gajšek je pojasnila, da občina na več državnih cestah že pripravlja projektno dokumentacijo, vendar izvedbo pogosto zavirajo dolgotrajni postopki in težave pri pridobivanju zemljišč. Kot eno od možnih začasnih rešitev za razbremenitev Ormoške ceste je izpostavila ureditev obvozne poti za tovorni promet.
»Trdim, da največ izzivov je na državnih cestah, lokalno rešujemo zadeve, kolikor je možno,« je poudarila.
Omenila je tudi Zagrebško cesto.
Razprava se je nadaljevala tudi z izmenjavo očitkov in pojasnil glede zamud pri načrtovanem krožišču pri železniškem podvozu. Kandidati so se dotaknili še potrebe po izboljšanju prevozov za starejše in gibalno ovirane ter razširitvi njihove dostopnosti.
Bo Ptuj dobil večnamensko športno-prireditveno dvorano?
Kandidati so se strinjali, da Ptuj potrebuje večjo pokrito dvorano za športne, kulturne in druge prireditve, razlike pa so se pokazale predvsem pri vprašanju financiranja in izvedbe projekta.
Gajšek je poudarila, da gradnja takšnega objekta ni nujno naloga občine, saj bi lahko projekt izvedel tudi zasebni investitor.
Opozorila je, da občina v prostorskih aktih nima predvidene ustrezne lokacije, zato bi bilo smiselno podpreti zasebne pobude, ki bi lahko projekt uresničile hitreje.
Da je potreba po dvorani velika, je ocenila tudi Vrabl, ki je opozorila, da morajo Ptujčani nekatere dogodke, tudi maturantske plese, organizirati v drugih občinah. Kot možnosti financiranja je navedla občinsko investicijo, javno-zasebno partnerstvo ali zasebnega investitorja, ob tem pa poudarila potrebo po hitrejšem sprejemanju prostorskih aktov.
Čuš je opozoril, da bi bilo treba pri načrtovanju novih projektov upoštevati tudi finančne zmožnosti občine in druge infrastrukturne potrebe. Gradnjo dvorane podpira, vendar bi prednost dal iskanju zasebnega investitorja, javno-zasebnega partnerstva in evropskih sredstev. Izpostavil je tudi pomanjkanje terminov za športna društva.
Na pomanjkanje ustreznih notranjih športnih površin je opozorila Habjanič, ki je ocenila, da nekdanji prireditveni prostor na Campusu zaradi tehničnih omejitev ni bil primeren za večje dogodke. Pri financiranju bi preverila možnosti evropskih sredstev in oblikovanja konzorcija, ki bi omogočil tudi določeno javno soupravljanje objekta.
Širec je kot možno lokacijo nove dvorane izpostavil območje v bližini Term Ptuj, kjer bi bilo po njegovem mogoče zagotoviti ustrezno prometno dostopnost in parkirišča. Poudaril je, da mesto takšen prostor potrebuje tudi za družabno življenje mladih in razvoj turizma.
»Mi rabimo tak prostor, če se hočemo tudi iti turizma,« je dejal in kot možna vira financiranja omenil kohezijska sredstva ter javno-zasebno partnerstvo.
Kako obnoviti propadajoče stavbe v mestnem jedru?
Razprava o dotrajanih fasadah in stavbah v starem mestnem jedru je odprla tudi vprašanja razpršenega lastništva, varovanja kulturne dediščine, občinskih stanovanj in oživljanja mestnega središča.
Širec je poudaril, da bi morala občina najprej poskrbeti za obnovo lastnih stanovanj in poslovnih prostorov ter tako dati zgled zasebnim lastnikom. Z njimi bi bilo treba vzpostaviti dialog in poiskati možnosti finančne pomoči, tudi iz evropskih sredstev. Obnovljena občinska stanovanja bi namenil predvsem mladim družinam in kadrovskim potrebam.
Da zgolj obnova fasad ni dovolj, je opozorila Habjanič, ki se zavzema za vzpostavitev strokovne ekipe z mestnim arhitektom. Ta bi pomagala pri sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in načrtovanju celovitih prenov stavb.
Opozorila je tudi, da so bila dosedanja občinska sredstva za sofinanciranje zasebnih obnov prenizka, zato bi jih bilo treba povečati.
Čuš je med največjimi ovirami izpostavil razpršeno lastništvo nepremičnin ter zahtevne postopke pri obnovah zgodovinskih stavb. Predlagal je tesnejše sodelovanje zgodovinskih mest pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev, hkrati pa obnovo praznih občinskih stanovanj, s katerimi bi v mestno jedro privabili nove prebivalce.
Vrabl je ocenila, da dosedanji ukrepi niso prinesli želenega oživljanja starega mestnega jedra. Po njenem bi bilo treba preučiti uspešne prakse drugih evropskih zgodovinskih mest in jih prilagoditi Ptuju.
»Kaj na Ptuju delamo narobe, da pa to naše staro mestno jedro ne živi, kot si zasluži?« se je vprašala in poudarila pomen povezovanja turizma, kulture, trgovine in stanovanjske politike.
Gajšek je pojasnila, da so bila v okviru evropskih sredstev za celostne teritorialne naložbe že omogočena vlaganja v kulturne spomenike, med drugim tudi v prenovo ptujske mestne hiše. Zavzela se je za nadaljnje povezovanje zgodovinskih mest in pridobivanje namenskih evropskih sredstev za obnovo kulturne dediščine.
V nadaljevanju so kandidati opozorili še na dotrajano komunalno infrastrukturo v mestnem jedru, potrebo po obnovi Dravske ulice ter možnosti ureditve stanovanj v doslej neizkoriščenih podstrešjih.
Kaj bi uresničili že v prvem letu mandata?
V zadnjem delu so morali kandidati odgovoriti na vprašanje, zakaj bi jim morali Ptujčani po številnih predvolilnih obljubah zaupati in kateri konkretni projekt bi lahko uresničili oziroma začeli izvajati že v prvem letu mandata.
Širec je kot svojo prednost izpostavil dolgoletne izkušnje z vodenjem Komunalnega podjetja Ptuj in delom v občinski upravi. Kot projekt, ki bi ga želel nemudoma premakniti z mrtve točke, je navedel ureditev krožišča pri železniškem podvozu.
Habjanič bi se najprej lotila ponovne uvedbe participativnega proračuna, s katerim bi občani neposredno odločali o delu občinskih sredstev. Posebej je izpostavila tudi vključevanje mladih in večjo podporo njihovim predlogom.
Čuš je kot prednostno nalogo prvih sto dni mandata napovedal oživljanje starega mestnega jedra. Začel bi s popisom praznih občinskih stanovanj in poslovnih prostorov, njihovo obnovo ter ponovno uporabo, s čimer bi v središče mesta privabili prebivalce in dejavnosti.
Vrabl bi najprej opravila temeljito analizo poslovanja občine in pregled pripravljenosti načrtovanih investicij. Med prvimi konkretnimi nalogami je prav tako izpostavila ureditev krožišča pri železniškem podvozu, za katero bi si prizadevala pri pristojnem ministrstvu.
Gajšek je izpostavila obnovo Osnovne šole Breg.
