Predsednik komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec opozarja, da prihodnosti Evropske unije ne ogroža vprašanje federacije ali konfederacije, temveč demografija, varnost in nekonkurenčno gospodarstvo.
Predsednik komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec ocenjuje, da je Evropska unija v položaju, kakršnega doslej še ni bilo. Po njegovih besedah pred unijo stojijo tri naloge, ki so za njeno prihodnost daleč najpomembnejše: demografija, varnost in nekonkurenčno gospodarstvo.
Kot mejnik je izpostavil izstop Velike Britanije, s katerim je unija izgubila gospodarsko in politično moč, stalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov ter močno vojaško silo.
Na isto temo je v državnem svetu potekal tudi junijski posvet Prihodnost Evropske unije: federalna ali konfederalna.
Najpomembnejši izzivi niso v naslovu posveta
Vprašanje, ali naj bo Evropska unija federacija ali konfederacija, je po mnenju Kekca pomembno, a rešljivo. Pred unijo stojijo težje rešljive naloge.
»Moja ocena je, da je ključna in najbolj pomembna zadeva za Evropsko unijo trenutno demografija, poleg tega varnostna problematika in pa tudi povezava z Draghijevim poročilom, se pravi nekonkurenčno gospodarstvo. To so te tri stvari, ki so za prihodnost Evropske unije daleč najbolj pomembne,« je dejal Kekec.
Poročilo nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti je bilo objavljeno septembra 2024 in je izzive unije označilo za eksistenčne. Kekec se nanj sklicuje, ko opozarja, da Evropska unija gospodarsko zaostaja za Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področjih digitalizacije, umetne inteligence, polprevodnikov ter energetske in prehranske samooskrbe.
Razliko med federalno in konfederalno ureditvijo je ponazoril s primerjavo Združenih držav Amerike in Evrope. V Združenih državah Amerike je zvezna država močna, ima enotno vojsko in enotne zakonodajne organe, hkrati pa imajo zvezne države velika pooblastila. Evropska unija je organizirana bolj ohlapno, saj države članice ohranjajo suvereno pravico odločanja.
Demografije ne gre nadomeščati le z migracijami
Kekec ocenjuje, da bo treba o najpomembnejših vprašanjih sprejeti širok konsenz, med njimi o migracijski politiki, ki se spreminja. Najostreje se je opredelil do povezave med demografijo in priseljevanjem.
»Vemo, da kar se tiče demografije ne moremo naslavljati zadeve tako naprej, da bo v Evropi še naprej upadalo število rojstev, to bomo pa nadomestili z migracijami. Potem to ne bo več Evropska unija,« je opozoril predsednik komisije.
Gospodarske izzive po njegovem mnenju unija rešuje lažje, saj ima potenciale. Nemčija in Francija sta bili v sedemdesetih letih med vodilnimi gospodarskimi silami, povezane evropske države pa lahko po Kekčevih besedah naredijo bistveno več. Pri tem je poudaril pomen vzhodnoevropskih držav, ki dosegajo visoko gospodarsko rast.
Slovenija naj opusti »kompleks majhnosti«
Na vprašanje, kaj močnejša in bolj povezana Evropska unija pomeni za majhno državo, je Kekec opozoril na slovensko terminologijo. Po njegovem mnenju se Slovenija prevečkrat opredeljuje kot majhna država.
»Izrael nikoli ni govoril, da je majhna država, čeprav jih je samo osem milijonov, nas dva. Ta kompleks majhnosti, iz tega moramo izideti. Smo enakopravna evropska država,« je dejal Kekec in spomnil, da se je Slovenija osamosvojila suvereno in brez tuje pomoči.
Ključno je po njegovem mnenju, da se upošteva glas vseh držav članic, vključno z nestrinjanjem glede nesprejemljivih rešitev. Evropske institucije, od parlamenta in komisije do sveta, bi morale iskati bolj kompromisne rešitve v točkah, ki članice združujejo.
Razpad Jugoslavije kot opozorilo
Načelo enakopravnosti vseh članic je za Kekca edina prava politika. Posvaril je, da neupoštevanje članic vodi v razkroj, in se pri tem oprl na izkušnjo razpada Jugoslavije.
»Razpad Jugoslavije se je zgodil ravno zaradi tega, ker določene republike niso bile upoštevane, ker je bilo razporejanje skupnega denarja nepravično. In te prakse se seveda ne smejo ponavljati tudi v nadaljnjem razvoju Evropske unije,« je dejal.
Med skupnimi nalogami je izpostavil obrambno in varnostno področje. Zavzel se je za razvoj samostojne evropske vojske ob boku zveze Nato, ameriške pozive, naj evropske države poskrbijo za svojo varnost ali jo vsaj financirajo, pa je ocenil za korektne.
Širitev na Zahodni Balkan in vzhod kot nujnost
Kekec meni, da je vključitev držav Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine nujna, če želi unija ohraniti suveren prostor brez vakuuma, ki bi ga zapolnile velesile. Črna gora in Albanija sta po njegovih besedah že blizu pridružitvi, Severna Makedonija pa zaradi političnih zadržkov drugih držav predolgo ostaja pred vrati.
»Moja ocena je, da bo Evropa močnejša, če te države priključi znotraj unije. Ne samo zaradi geostrateške lege, tudi zaradi nekaterih naravnih danosti in bogastev, ki jih Evropska unija nima,« je dejal predsednik komisije.
Širitev po njegovem mnenju izboljša povezave na področju infrastrukture in energetskih virov ter unijo utrdi na strateško pomembnem območju.
Sloveniji manjka jasna vizija o Evropski uniji
Na vprašanje, ali ima Slovenija dovolj jasno predstavo o tem, kakšno Evropsko unijo si želi in kakšen naj bo njen položaj v njej, je Kekec odgovoril odločno.
»Pravzaprav ne. Mislim, da tudi politične opcije v Sloveniji nimajo popolnoma enotnega stališča, kako nasloviti določene probleme,« je dejal.
Po njegovem mnenju Slovenija najprej potrebuje širok konsenz notranje politike o ključnih vprašanjih. Ko se notranja politika poenoti, lahko država enotno nastopi v pogajanjih z organi Evropske unije, podobno kot se je znala povezati ob osamosvojitvi.
Kot najpomembnejše sporočilo je Kekec navedel, da Slovenija potrebuje Evropsko unijo, ki bo zagotavljala blaginjo in enakomeren razvoj ter ljudem dvigovala življenjski standard. Med naloge, ki jih bo treba nasloviti, je uvrstil tudi okoljske probleme, povezane s kmetijstvom, pridelavo hrane in energetiko.
