Kaj o rekordnem obisku dogodka menijo sociologi?
Po razvpitem sobotnem koncertu Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu, ki je po ocenah organizatorjev privabil več kot pol milijona ljudi, se v javnosti še vedno razpravlja o njegovi širši družbeni in organizacijski dimenziji.
V oddaji »U mreži Prvog« na HRT so gostje iz vrst policije, zdravstva, medijev in sociologije poskušali razložiti, kaj pomeni tako velik odziv občinstva in kako se je država nanj pripravila.
Policijski vidik
Damir Barić, namestnik glavnega direktorja policije, je poudaril, da policija ne ocenjuje števila obiskovalcev, temveč to prepušča organizatorjem. Ti so s pomočjo kamer in čitalcev sporočili, da je bilo na prizorišču več kot 500.000 ljudi.
Pridržanih je bilo 123 oseb, od katerih večina zaradi uporabe pirotehnike, ostali pa zaradi motenja javnega reda in miru.
Policija je snemala dogajanje iz zraka in s tal, zdaj pa sledi obsežna analiza posnetkov, na podlagi katere bodo podane kazenske ovadbe, kar utegne trajati več mesecev. Zakonski rok za prijavo prekrškov je štiri leta.
»Moramo ravnati razumno. Če posežemo prehitro in preostro, lahko naredimo več škode kot koristi,« je opozoril Barić.
Medicinsko posredovanje
Po podatkih ministrstva za zdravje so bile medicinske službe obremenjene, a učinkovite. Po besedah državne sekretarke Marije Bubaš je bilo skupaj 1179 ljudi zdravstveno oskrbljenih, od tega jih je 250 potrebovalo pravo medicinsko pomoč.
Večina težav je bila povezana z alkoholom, dehidracijo in reakcijami na vročino. »Glede na velikost dogodka se je večina obiskovalcev držala priporočil, kar dokazuje razmeroma majhno število resnih primerov,« je ocenila Bubaš.
Zvočna produkcija na »svetovni ravni«
Robert Urlić, glasbeni urednik Hrvatskega radija, je dejal, da je koncert z vidika produkcije potekal na vrhunski ravni.
Organizacija, predvsem zvok, je bila skrbno pripravljena, čeprav večina obiskovalcev ni imela dobrega pogleda na oder.
»Video-zvočna izkušnja je bila primerljiva z največjimi svetovnimi dogodki. Vse je bilo zasnovano tako, da kljub masi ljudi občinstvo dobi tisto, po kar je prišlo – glasbo in izkušnjo vzdušja,« je dodal Urlić.
Sociološka razlaga množičnega odziva
Po mnenju hrvaškega sociologa Erika Brezovca je treba ta koncert razumeti širše – kot izraz potrebe po skupnosti in kolektivni identiteti.
Spomnil je na teorijo Josipa Županova, ki govori o treh ravneh vrednot v hrvaški družbi: individualni, egalitarni in nacionalni.
»V devetdesetih letih je bila nacionalna raven – herojski kodeks – živa in realna. Danes jo v veliki meri le simuliramo,« je pojasnil. Po njegovem mnenju trenutni družbeni konflikti med individualnimi interesi in egalitarno željo po pravičnosti vodijo v frustracije, ki jih lahko delno ublaži prav kolektivno doživetje, kot je Thompsonov koncert.
»Herojski kodeks pa naj bo še tako simboličen, ostaja edina vrednost, ki združuje množico – tudi če na abstrakten način,« je zaključil Brezovec in dodal, da to ni osnova za realno politiko, temveč predvsem ventil za socialne napetosti.
Koncert torej ni bil zgolj glasbeni dogodek, temveč odraža kompleksno družbeno dinamiko, kjer se politika, identiteta, nostalgija in osebna čustva prepletejo v skupinsko izkušnjo.
Medicinsko posredovanje
Po podatkih ministrstva za zdravje so bile medicinske službe obremenjene, a učinkovite. Po besedah hrvaške državne sekretarke Marije Bubaš je bilo skupaj 1179 ljudi zdravstveno oskrbljenih, od tega jih je 250 potrebovalo pravo medicinsko pomoč.
Večina težav je bila povezana z alkoholom, dehidracijo in reakcijami na vročino. »Glede na velikost dogodka se je večina obiskovalcev držala priporočil, kar dokazuje razmeroma majhno število resnih primerov,« je še ocenila Bubaš.
