Pojavila se je pobuda, da bi cerkveno zvonjenje opredelili kot hrup, predvsem v nočnem času. Zvonovi bi tako ponoči utihnili. Tako smo preverili, ali bralci tak predlog podpirajo. To se rezultati.
V Sloveniji je 2386 cerkva in 515 kapel, navaja poročilo Slovenske škofovske konference s konca prejšnjega leta. Ko pomislimo na cerkve pa ne moremo mimo bitja njihovih zvonov.
Glavna naloga zvonov je namreč ta, da naznanjajo bogoslužna opravila in vabijo k molitvi, pri čemer pa ima vsaka cerkev v Sloveniji svoje običaje in načine zvonjenja.
Kljub razlikam med cerkvami pa lahko rečeno, da poznamo zvonjenje, ki vabi k molitvi in bogoslužju, zvonjenje ob smrti in pogrebu ter zvonjenje ob raznih pomembnih dogodkih, slovesnostih ter obletnicah.
Med temi je tudi zvonjenje, ki ga imenujemo tudi angelovo češčenje. Gre za trojno zvonjenje, ki ga lahko slišimo zjutraj, opoldne in zvečer ter pred mašami.
V veliko cerkvah pa lahko slišimo še potrkavanje cerkvene ure, in sicer na vsakih 15 minut, ko zvoniki oznanijo čas z bitjem zvonov. En udarec za četrt, dva za pol, tri za tri četrt in štirje za polno uro in nato toliko udarcev, kot je ura.
Medtem ko nekaterih zvonjenje cerkvenih zvonov ne moti, bi jih drugi uvrstili med vire onesnaževanja okolja s hrupom. Tako se je našel posameznik, ki je preko spletnega orodja predlagam.vladi.si podal pobudo, da bi se cerkveno zvonjenje opredelilo kot hrup.
Zato smo se odločili preveriti, kakšno je mnenje bralcev. Torej, ali podpirajo predlog, da bi se cerkveno zvonjenje opredelilo kot hrup in bi zvonove ponoči utišali.
Občan bi zvonjenje cerkvenih zvonov opredelil kot hrup
Prek spletnega orodja predlagam vladi.si državljani vsak mesec posredujejo približno 50 različnih predlogov, od katerih jih nekaj naleti na pozitiven odziv pristojnih organov.
Projekt predlagam.vladi.si je namreč del širših naporov za vključitev prebivalcev v procese oblikovanja vladnih politik in ukrepov.
Projekt odpira nov komunikacijski kanal med državljani in državo ter med državljani samimi, njegov osnovni namen pa je prebivalce spodbuditi k predložitvi mnenj, pobud in predlogov za ureditev določenih vsebinskih vprašanj.
Uporabnik Anže je tako vladi predlagal, da se cerkveno zvonjenje opredeli kot hrup, pri tem pa omenja predvsem nočni čas, od 22. do 6. ure zjutraj.
»Mislim, da v tem času zvonjenje nikomur ne koristi, škodi pa veliko ljudem in živalim, ki imajo bolj rahel spanec, živijo v bližini cerkva, imajo izmensko delo in podobno,« je med drugim zapisal uporabnik.
Rezultati ankete
Na pobude, ki cerkveno zvonjenje opredeljujejo kot hrup in bi jih uvrstile v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, odločno nasprotujejo v Slovenski škofovski konferenci.
Na drugi strani pa na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije navajajo, da lahko zvonjenje zvonov s stališča varovanja zdravja in počutja ljudi, povzroča predvsem vznemirjenost in motnje spanja.
Zaradi deljenih mnenj smo se odločili preveriti, kaj menijo bralci. Torej, ali podpirajo predlog, da bi se cerkveno zvonjenje opredelilo kot hrup in bi se zvonovi ponoči utišali.
Takšni so rezultati.
V anketi je sodelovalo 246 udeležencev oziroma bralcev. Pri tem jih je 94 oziroma 38,21 odstotka glasovalo, da podpirajo predlog, ki bi cerkveno zvonjenje opredelil kot hrup in bi zvonove ponoči utišal, 149 oziroma 60,57 odstotka, da predloga ne podpirajo, trije oziroma 1,22 odstotka posameznikov, pa je glasovalo, da so neodločeni.
