Slika je simbolična.
Inšpektorat za delo opozarja delavce naj bodo previdni pri podpisovanju pogodb.

Inšpektorat za delo opozarja delavce, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo.

V takšnem primeru delavcu ne pripada nadomestilo za brezposelnost, niti odpravnina, razen v primeru upokojitve.

Prav tako naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev.

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s sporazumom obeh vključujočih

Zakon določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama, med delodajalcem in delavcem.

To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank.

  • Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje.
  • Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Delodajalec se lahko izogne tudi odpovednemu roku

Ob tem na inšpektoratu za delo še opozarjajo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi izogne zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi.

Pri tem načinu prenehanja se lahko izogne tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pri pristojnem sodišču.

  • Če bi bil delavec v času trajanja delovnega razmerja odjavljen iz zavarovanja, navedeno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno. Nadzor izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
  • Če bi obstajal sum, da je delodajalec ponaredil podpis delavca na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, to predstavlja sum storitve kaznivega dejanja, obravnava policija.

Starejše novice