Inšpektorat za delo opozarja delavce, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo.
V takšnem primeru delavcu ne pripada nadomestilo za brezposelnost, niti odpravnina, razen v primeru upokojitve.
Prav tako naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev.
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s sporazumom obeh vključujočih
Zakon določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama, med delodajalcem in delavcem.
To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank.
- Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje.
- Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Delodajalec se lahko izogne tudi odpovednemu roku
Ob tem na inšpektoratu za delo še opozarjajo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi izogne zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi.
Pri tem načinu prenehanja se lahko izogne tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pri pristojnem sodišču.
- Če bi bil delavec v času trajanja delovnega razmerja odjavljen iz zavarovanja, navedeno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno. Nadzor izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
- Če bi obstajal sum, da je delodajalec ponaredil podpis delavca na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, to predstavlja sum storitve kaznivega dejanja, obravnava policija.