Fotografija je simbolična.
Z začetkom prihodnjega leta naj bi na avtocesti od Šentilja do Kopra obveljal nov zakon – v dnevnem času bo prepovedano prehitevanje za težka tovorna vozila.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je informacijo o prepovedi prehitevanja tovornjakov med Šentiljem in Koprom, ki naj bi veljala s prihodnjim letom, sporočil prek Twitterja. Ministrstvo naj bi skupaj z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji odločitev sprejelo na podlagi različnih študij in kazalnikov.

Ulrich Zorin, direktor področja upravljanja avtocest pri Darsu, pravi, da prepoved prehitevanja tovornih vozil pomeni predvsem zagotavljanje večje pretočnosti prometa in večjo prometno varnost.

»Ko govorimo o pretočnosti, govorimo, da ob večjih prometnih nesrečah lahko zagotovimo hitrejši dostop intervencij do kraja nesreče. To pomeni, da imamo vsa tovorna vozila na desni strani. Intervencije lahko tako neovirano po reševalnem pasu dostopijo do nesreče, hitro odpravijo posledice in posledično lahko hitro odpremo avtocesto, kar pomeni, da s tem pridobimo kar nekaj časa in tako je zagotovljena večja pretočnost prometa,« pojasnjuje.

Zorin dodaja, da »glede na prometne podatke predvidevamo, da bomo časovno omejitev definirali med 6. uro zjutraj in 6. uro zvečer. Torej v dnevnem času, ko imamo največ nesreč in največ prometa na avtocesti. V tem času skušamo zagotoviti večno pretočnost.«

Zorin: »Skušamo zagotoviti manj živčnosti voznikov«

Med prazniki je po zakonodaji tako prepovedana vožnja tovornih vozil, zato jih je takrat manj in s tem je pokrita večja pretočnost prometa, še pojasnjuje Zorin.

»S tem želimo doseči reševalni pas, večjo pretočnost, manj blokad … Eden izmed pomembnih dejavnikov so tudi delovne zapore. To pomeni, da bomo skušali pred delovnimi zaporami, ko se zdaj združujemo v en pas, zagotoviti, da bodo vsa tovorna vozila na desni strani in se ne bo dogajalo, da tovorna vozila na levi strani blokirajo pretočnost prometa pred delovno zaporo. Skušamo zagotoviti manj živčnosti voznikov,« dodaja.

Pravi še, da ob tem želijo doseči še »večjo kontrolo nad tovornimi vozili pred mejnimi prehodi. Zaradi epidemije je namreč zelo veliko kontrol, ki se dogajajo na vseh vstopih in izstopih v državo. Pred mejnimi prehodi imamo veliko težav s tovornimi vozili in na ta način jih bomo skušali tudi kontrolirano ustaviti in kontrolirati.«

Nadzor je v pristojnosti policije

Zorin priznava, da je »avtocestna policija želja naše družbe že nekaj let. V prvi vrsti bi skrbela za varnost in pretočnost v prometu na avtocestah. Vključeni bi bili tudi pri upoštevanju prehitevanja. Pogovori še potekajo in upam, da bi to lahko realizirali že naslednje leto.«

Na nekaterih delih avtoceste bo veljala popolna prepoved prehitevanja tovornih vozil

Direktor področja upravljanja avtocest še pove, da imajo nekatere države »v Evropski uniji takšno prepoved čez cel dan, druge pa omejeno na ure – kot mi uvajamo. Na nevarnih odsekih in v predorih bomo tudi mi imeli popolno prepoved prehitevanja vozil, ki imajo več kot tri in pol tone. Vsaka država si prireja po svoje, glede na stanje prometa, infrastrukturo, vremenske pogoje … V vseh državah pa je enak cilj: večja pretočnost in varnost

»Prepovedano je prehitevanje tam, kjer ni odstavnega pasu, kot je na pomurski avtocesti. Na štajerski avtocesti bo torej odslej od Šentilja do Ljubljane urna prepoved prehitevanja,« je še dejal Zorin.

Karina Ditz, sekretarka Sindikata poklicnih voznikov Slovenije, pa razkriva, da je mnenje sindikata o prihajajočem zakonu deljeno: »Bolj se nagibamo k temu, da bo ta prepoved imela negativne učinke na samo varno vožnjo voznikov tovornih vozil.«

Poudarila je, da so »vozniki tovornih vozil vezani na termine in nanje vsi ‘pritiskajo’ – od prevoznika, naročnika in špediterija. Vozniki so vezani na pravila vožnje in počitkov. Vse anomalije na cesti, kot so gradbišča, prometne nesreče, vremenske razmere, jih upočasnijo in jim 'kravžljajo živce'. Čas jim teče, voznik pa ne more naprej.«

Ditz: Se bodo vsi kamioni vozili za tistim, ki vozi le 60 kilometrov na uro?

Sekretarka še poudarja, da je »prehitevanje manever, s katerim prehitiš počasnejša vozila pred seboj v okviru hitrostnih omejitev, ki so dovoljena ali pa sprejemljiva. Niso vsa tovorna vozila enako hitra. Prazna bodo vozila hitreje – v klanenc lahko dosežejo tudi do 85 kilometrov na uro, polno naložena tovorna vozila pa imajo tudi do 40 ton in hitro se zgodi, da njihova hitrost pade tudi na 60 kilometrov na uro. Se bodo zato tudi vsa prazna tovorna vozila za njimi vozila 60 kilometrov na uro?«

»Ne sliši se tako dramatično, ampak vsi vemo, da ko se nekje začne kolona, takoj pride do zastoja,« še dodaja.

Kdo mora biti nujno na cesti?

Ob tem se še sprašuje, »kako se bo odslej držalo zapovedi medsebojnih razdalj, kako se bodo obnašali vozniki osebnih vozil – se bodo vsi vozili le po levem pasu? Zdi se mi, da ukrep ni dobro premišljen

Jasno pa izpostavi še to, da »ko se govori o pretočnosti prometa se zmeraj razmišlja le o prometu osebnih vozil. Dajmo enkrat razmisliti, kdo mora biti na cesti res najbolj nujno. Osebna vozila, katerih vozniki se lahko poslužujejo tudi javnega prevoza, ali tovorna vozila, ki prevažajo robo? Zakaj so se pred tisoč leti začele graditi ceste? Zaradi obiskov ali zaradi prenašanja tovora? Ceste so tovorne žile, kamioni pa so tisti, ki vse pripeljejo

Rešitev je v prometni kulturi

Sekretarka še razkrije, da če vprašamo voznike, ki so na cesti in ki situacijo videvajo dnevno, povedo, da se »nesreče dogajajo vsak dan. Italijani pospešeno gradijo tretji pas, ker prepoved ni rešila ničesar. Nesreče se dogajajo na vseh odsekih vsak dan.«

»Veliko sem se vozila po svetu. Skozi Nemčijo se ne moreš peljati, če ne srečaš vsaj tri nesreče. Čez Nizozemsko, Belgijo in Anglijo pa nesreče skoraj ne srečaš, ker so to države, ki nimajo nobenih omejitev. Vsak vozi glede na svoje zmožnosti, vreme, občutek …« je jasna.

Dodaja še, da je »rešitev v prometni kulturi. Morali bi se naučiti voziti strpno in se zavedati, da si moramo cesto deliti vsi – ni namenjena samo enim ali drugim.«

Tudi z 80 kilometri na uro do Ljubljane v uri in pol

Sekretarka je delila še osebno izkušnjo o poti iz Maribora do Ljubljane: »Pred tremi meseci sem se sredi tedna, v dopoldanskem času, peljala v Ljubljano. Ker mi je nagajal avtomobil, sem vozila le z 80 kilometri na uro, pa sem prav tako v Ljubljano prišla v uri in pol, brez stresa.«

»Rešitev bi lahko bila gradnja tropasovnice. Posamezniki, ki bodo kršili zakone se bodo tako vedno našli,« še dodaja.

Kot primer je podala tudi pomursko avtocesto, »na kateri se omejitev držijo le tovorna vozila, ker več kot 90 kilometrov na uro tako ne morejo voziti, voznikov osebnih vozil, ki se držijo omejitve 110 kilometrov na uro, pa je izredno malo.«

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Bogomir Batic (nepreverjen)

Vozni pas je za vožnjo in prehitevalni pas je za prehitevanje, prehiteva se vozila, ki pač vozijo počasneje od vas, ob upoštevanju hitrostnih omejitev posameznega odseka avtoceste. Splošna prepoved prehitevanja določene skupine vozil je nesmiselna in odpira nešteto vprašanj, kako ravnati ob določeni situacijo v prometu, teh je ogoromno. Torej bo potrebno poleg splošne prepovedi navesti tudi izjeme, tu pa se zaplete.

Starejše novice