Bojana Beović o napadih na zdravstvene delavce: Verbalno nasilje ni dopusten način komunikacije

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović se je odzvala na vse večjo pojavnost nasilja v zdravstvenih zavodih, ki pa kljub prijavam pogosto ostane nekaznovano.

Na to je javno opozoril tudi zdravnik Zdravstvenega doma Kamnik Rok Ravnikar. Okrožno državno tožilstvo je namreč zavrglo ovadbo policije, podano zaradi groženj, ki so jih bili deležni zaposleni v Zdravstvenem domu Kamnik.

Kot je Ravnikar pojasnil za STA, je pacient najprej klical na recepcijo zdravstvenega doma in grozil osebju.

Kasneje so ga vezali v ambulanto Ravnikarja, kjer je najprej grozil medicinski sestri, nato pa še zdravniku z besedami, da njemu ne bo nihče govoril, kdaj bo dobil zdravila in da bo prišel v Zdravstveni dom Kamnik in vsem polomil noge.

Dogodek je bil prijavljen policiji in na Policijski postaji Kamnik so na ljubljansko okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi dejanja grožnje. A tožilstvo je ovadbo zavrglo, saj naj bi šlo za splošne grožnje, ki niso konkretizirane.

Kot je dejala Beović, imajo zdravniki ob stiku z bolniki in svojci stik, da se nasilje povečuje in da postaja tak način komunikacije celo sprejemljiv.

Na verbalno nasilje zdravniki celo ne reagirajo več, četudi se zavedajo, da lahko vodi v fizično. Zato se bi morali vsi v družbi truditi, da bi že verbalno nasilje naredili za nesprejemljivo.

Kar se tiče zdravnikov in zdravstvenih delavcev, je bila že podana pobuda, da bi bilo nasilje preganjano po uradni poti, vendar je bila zavrnjena, češ da bi šlo za preširoko zakonsko določilo, vendar pa danes menijo, da bi bila ponovno smiselna - tako zaradi zaščite zdravstvenih delavcev kot zaradi zmanjšanja nasilne komunikacije v družbi nasploh.

Beović meni, da se mora stvari urediti sistemsko, da do tega ne bo prihajalo. Bolniki zdravnike nenazadnje poiščejo, ko potrebujejo pomoč, zato za nasilno komunikacijo res ni razloga.

Paciente s sovražnim odnosom je težje obravnavati

Napovedala je, da se bodo povezali z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije in se skupaj dogovorili za kampanjo za razelektritev situacije in spodbujanje ljudi k vzpostavljanju normalnih in prijaznih odnosov, ki eni in drugi strani pomagajo k boljši obravnavi.

Zelo težko je namreč obravnavati pacienta, ki ima do zdravnika neposredno sovražen odnos. To je gotovo blokada, ki lahko zmanjšuje uspeh obravnave.

Sicer pa povečevanje nasilja velja za družbo nasploh, ne le za zdravstvo, je dejala, to je le eden od simptomov.

Sprememba zakonodaje?

Če nekdo grozi s polomom nog, je težko reči, a je to konkretna grožnja ali ne, meni Beović, zato je en korak v boljšo smer gotovo to, da bi se taki ekscesi obravnavali po uradni dolžnosti.

Po drugi strani se ji zdi, da je represija učinkovita le na kratek rok, večji smisel vidi v tem, da bi v družbi zmanjševali nasilno komunikacijo.

Nasilje naj bi na delovnem mestu sicer zaznavalo kar 70 odstotkov zdravstvenih delavcev. Ti primeri pri zdravstvenih delavcih na dolgi rok puščajo slab občutek in neprijetno stanje.

Če se nasilje ponavlja ali gre za več primerov, taki zdravstveni delavci gotovo potrebujejo pomoč na daljši rok, je še poudarila Beović.