Bolnišnica se je s čustvenim zapisom poslovila od zdravnika, ki je umrl v tragični gorski nesreči

V nesreči pod Skuto sta konec tedna življenje izgubila dva izkušena planinca. Eden od njiju je bil 40-letni Aljoša Škapin, cenjeni kirurg iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Skupaj s 27-letnim soplanincem sta se v soboto odpravila iz Matkovega kota, a se z vzpona nista več vrnila. Družine ju niso mogle priklicati, zato so stekle obsežne iskalne akcije. V izredno težkih razmerah so reševalci trupli našli ločeno: enega na ledeniku, drugega na izpostavljeni polici v steni. Oba sta bila izkušena alpinista.

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je na družbenih omrežjih delila ganljiv zapis, s katerim se poslavljajo od cenjenega sodelavca. 

Njihov zapis objavljamo v celoti.

»Spoštovani,

z globoko žalostjo in bolečino sporočamo, da nas je v tragični nesreči v gorah mnogo prezgodaj zapustil naš sodelavec, zdravnik, prijatelj Aljoša Škapin, dr. med. Žalostna vest o njegovem odhodu nas je močno pretresla in prizadela, saj smo z njim izgubili srčnega človeka, iskrenega prijatelja in predanega strokovnjaka, ki je s svojo vedrino, znanjem in kolegialnostjo bogatil naš kolektiv.

Na medicinski fakulteti je diplomiral 7. 12. 2010, specialistični izpit pa je opravil iz splošne kirurgije 22. avgusta 2018. Bil je zdravnik v Ambulanti za kirurgijo roke, Ambulanti za bolezni ožilja ter Ambulanti za kronične rane - izkušen kirurg, ki je svoje delo opravljal strokovno in odgovorno. Pacienti so ga imeli radi, saj je bil z njimi iskren in odkrit, a obenem skrben. S pridihom humorja in širokim nasmehom je med pacienti in njihovimi svojci ustvaril močno vez zaupanja. Sodelavcem ni nikoli zavrnil pomoči, njegova naravnost, preprostost in spoštljiv odnos do vsakega izmed nas, pa so ga delali velikega .

Tudi izven službe je bil dr. Škapin človek dejanj. Bil je dobrodelen, pomagal je tistim, ki so bili v stiski, skrbel za svoje živali in živel v sožitju z naravo. Vsak dan se je s kolesom vozil v službo in tako skrbel za ekologijo in zdravje.

Z Ano sta skupaj sadila drevesa in grmovnice, da bi lahko na stara leta uživala sadove narave in zdravo hrano. Oboževal je tudi sladke pregrehe – Anina peciva, ki jih je pripravljala iz domačih sestavin. Zadnja leta je postal zagret pohodnik, plezalec in alpinist. Ljubil je gore in naravo. Gore je spoštoval, bil premišljen in previden ter si ni postavljal izzivov, ki jih ne bi zmogel. Tako je ravnal pri vsem, kar je počel.

Spomin nanj bo ostal – po njegovem delu, besedah, dejanjih in zgledih, ki jih je pustil med nami.«