Kmetje napovedujejo protest, če bodo zahteve preslišane.
Slovenske kmečke nevladne organizacije ponovno javno opozarjajo na nesprejemljivo ravnanje Vlade Republike Slovenije in pristojnih ministrstev, ki po njihovih navedbah sistematično kršijo sklenjene dogovore s predstavniki kmetov ter ignorirajo stroko in stanovske organizacije.
Združenje Slovenske kmečke iniciative je skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo kmetic Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine, Zvezo lastnikov gozdov, Društvom slovenski kmet in drugimi organizacijami, vladi in pristojnim ministrstvom poslalo jasne protestne zahteve.
Kmetijske organizacije izključene iz odločanja
Nevladne organizacije s področja kmetijstva opozarjajo, da so že dalj časa povsem preslišane pri podajanju predlogov, pripomb in strokovnih rešitev za izboljšanje stanja v kmetijstvu ter pri varovanju kmetijskih zemljišč.
Pristojna ministrstva naj bi brez njihovega sodelovanja pripravljala zakonodajne akte, strateške dokumente in prostorske načrte, ki neposredno vplivajo na možnosti kmetovanja ter dolgoročno ogrožajo obstoj slovenskih kmetij.
Takšno ravnanje je po navedbah organizacij v nasprotju z Dogovorom o načinu usklajevanja protestnih zahtev slovenskih kmetov.
Sprejemanje aktov brez sodelovanja stroke
Po navedbah kmečkih organizacij se brez njihovega sodelovanja pripravljajo uredbe o vodovarstvenih območjih, državni prostorski načrti, stališča glede trgovinskega sporazuma Mercosur, postopki razlaščanja kmetijskih zemljišč ter drugi akti, ki bistveno posegajo na področje kmetijstva.
Organizacije opozarjajo, da s tem upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil kršijo prvi odstavek sedmega člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki določa obveznost pridobitve mnenja stroke pri aktih, ki zadevajo kmetijstvo. Hkrati naj bi bila kršena tudi določila 120. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavljajo zakonitost delovanja upravnih organov ter sodno varstvo pravic in zakonitih interesov organizacij.
Štiri zahteve, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje
Kmečke organizacije od Vlade Republike Slovenije zahtevajo takojšnje ukrepanje pri prvih štirih sklopih zahtev:
Zaščita pred uvozom (Mercosur)
Organizacije zahtevajo uvedbo nacionalnih zaščitnih ukrepov ter zagotovilo, da bodo na slovenski trg vstopali le proizvodi, ki izpolnjujejo enake standarde kot veljajo za slovenske pridelovalce, brez uporabe rastnih hormonov in prepovedanih pesticidov.
Zaščita kmetijskih zemljišč
Zahtevajo ustavitev postopkov državnih prostorskih načrtov v Savinjski dolini in drugih območjih, kjer se brez soglasja lastnikov posega v najboljša kmetijska zemljišča.
Plačilo za omejitve in obveznosti
Po njihovih navedbah mora država v celoti pokriti stroške okoljskih omejitev, obveznosti iz Nature 2000 ter zagotoviti 100-odstotno kritje stroškov cepljenja in škode zaradi bolezni modrikastega jezika.
Poštena sredstva Skupne kmetijske politike
Zahtevajo ločena sredstva za Skupno kmetijsko politiko ter takojšnjo uskladitev in pravično razdelitev plačil.
Postavljen je jasen rok
Kmečke organizacije od vlade pričakujejo, da bo najkasneje do 29. januarja 2026 sklican sestanek s pristojnimi ministri in vlado, na katerem bodo predstavljeni in obravnavani sprejeti ukrepi za prve štiri zahteve. Do tega roka pričakujejo tudi opredelitev do vseh ostalih zahtev.
V primeru, da bodo zahteve preslišane, organizacije napovedujejo protestne aktivnosti.
Po njihovih navedbah so slovenski kmetje enotni, odločni in pripravljeni braniti kmetijska zemljišča, prehransko varnost države in prihodnost slovenskega podeželja.
»Če bodo ostali preslišani, bodo slišani na ulicah,« sporočajo.
